Tiskane izdaje
Ljubljana – Domovi za starejše in varstveno-delovni centri lahko kmalu pridejo v položaj, ko ne bodo mogli več izplačevati plač zaposlenim, opozarjajo pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in sicer zaradi problematičnega vrednotenja zdravstvene nege.
Pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije že precej dolgo opozarjajo na to, da dobijo za zdravstveno nego v socialnih zavodih plačano manj, kot je v resnici opravijo in kot je stroškov. In to ne malo, ampak veliko manj. Po besedah Jake Bizjaka so zavodi skupaj že leta 2016 plačali skoraj šest milijonov evrov več, kot so dobili plačano, letos pa bi, po sedanjih projekcijah, ta razlika utegnila zrasti celo na 11 milijonov.
Problem ima več plasti. Ena od njih je v splošnem dogovoru za pogodbeno leto, v katerem se izvajalci dogovorijo za ceno zdravstvenih storitev za vsako leto posebej. In ta cena je, po Bizjakovih besedah, za pogodbeno leto 2017 3,6 odstotka nižja, kot je bila v drugi polovici leta 2016.
Drugi vidik je za laika prav neverjetna razlika v tem, koliko dobi za enako nego istega človeka od zdravstvene blagajne bolnišnica in koliko dom za starejše. Domovi dobijo za nego bolnih in nepokretnih oskrbovancev po 15 evrov na dan, bolnišnice pa nekajkrat več, menda tudi po 120 evrov na dan.
Tretji dejavnik, zaradi katerega vodstva socialnih zavodov bijejo plat zvona, pa so posledice dogovorov med vlado in sindikati javnega sektorja, zaradi katerih so se in se še bodo zvišali stroški dela. Ponekod tudi do osem odstotkov. »Ne vemo več, kako spraviti konce skupaj. Tudi tisto, kar bi moralo v investicije in vzdrževanje, gre v plače,« pravi Bizjak.
Skupnost je pred dnevi na ministrico za zdravje naslovila odprto pismo, v katerem ji pojasnjuje, da je vlada socialne zavode z nižanjem zdravstvenih postavk in višanjem plač postavila v brezizhoden položaj in da njene odločitve lahko pripeljejo do situacij, ko ne bodo mogli več izplačevati plač zaposlenim, ki vsak dan skrbijo za potrebe zdravstveno vse bolj zahtevnih uporabnikov.
Pričakovati je, da bodo vsaj del luknje krili s povišanjem cen, ki jih plačujejo oskrbovanci.
Le vrnitev na prejšnjo raven?
Ministrstvo za zdravje se je na pismo skupnosti odzvalo z besedami, da sredstva za financiranje zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skladno z določili splošnega dogovora, ki ga vsako leto sprejmejo partnerji v zdravstvu oziroma opredeli vlada, v njem pa so opredeljena izhodišča za oblikovanje cen programov zdravstvenih storitev.
Pojasnili so, da je vlada ob obravnavi spornih vprašanj za splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 odločila, da se cene zdravstvenih storitev od 1. junija 2016 do 31. decembra 2016 povišajo za 3,6 odstotka. »Trditve, da so se cene zdravstvene nege v domovih za starejše znižale, ne držijo, saj je bilo njihovo povišanje odobreno le za navedeno obdobje. Izhodišča za oblikovanje cen veljajo za vse izvajalce, torej tudi za izvajanje programov na primarni, sekundarni in terciarni ravni, v lekarniški dejavnosti in za zdravstveno nego v socialnovarstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje,« so sporočili z ministrstva za zdravje.
Če strnemo – po njihovi interpretaciji cen niso znižali, ampak so jih zgolj vrnili na raven pred 1. junijem 2016. »Sredstva ZZZS so namreč omejena in prednostno namenjena nujnim širitvam programov zlasti s ciljem skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob, zato predlog o povišanju cen ni bil podaljšan tudi za leto 2017,« so še zapisali in dodali, da se tako ministrstvo kot vlada zavedata problematike plačevanja zdravstvenih storitev v socialnovarstvenih zavodih. Tako je vlada na eni od svojih sej junija sprejela sklep, da ministrstvo za zdravje ustanovi medresorsko delovno skupino za pripravo novega plačilnega modela za zdravstveno nego v socialnovarstvenih zavodih, ki se upošteva pri pripravi splošnega dogovora za pogodbeno leto 2018. Menda naj bi jo ustanovili septembra.
Krivične razlike
Na neustrezen, celo krivičen plačilni model za zdravstveno nego v socialnovarstvenih zavodih, katerega posledica so tudi desetkratne razlike v financiranju oskrbnega dne, vsaj desetletje že opozarjajo tudi v varstveno-delovnih centrih (VDC) z najniže priznanimi cenami. Na najslabšem je zasavski VDC: zdravstveno nego ima priznano le vsak šesti od skoraj 130 uporabnikov, njihov oskrbni dan pa je ovrednoten na 4,77 evra. Za primerjavo – v kamniškem Ciriusu je 44 evrov.
Direktorica zasavskega VDC Špela Režun se je na tokratno znižanje financiranja zdravstvenih storitev v socialnih zavodih odzvala: »Namesto da bi razmislili na primer o 20-odstotnem delu variabilnega nagrajevanja zaposlenih v poklicih, ki so proaktivni in iščejo vedno nove rešitve v dobro kakovostne storitve za uporabnike, so se v našem (ne)sistemu javnega sektorja odločili za nekakšno uravnilovko, ki ne bo prav ničesar izboljšala, prinesla pa bo nove pritiske in težave. Če ZZZS ne bo dvignil prihodkov, bosta potrebna odpuščanje in reorganizacija dela v domovih z drugimi oblikami zaposlitev, načini dela in viri financiranja.«
V zasavskem VDC so že desetletje primorani iskati »inovativne« rešitve za preživetje, s katerimi nadomeščajo primanjkljaj, ki nastane zaradi zdravstvene nege. Prepričani so, da bi jim kot državnemu javnemu zavodu to moralo biti zagotovljeno znotraj sistema financiranja. Režunova našteva: »Ko tvegamo za dobro naših uporabnikov, večkrat hodimo po robu; naši zaposleni dajejo uporabnikom več, kot od njih zahtevajo sistemizacija in pogodbe o zaposlitvi, pri oskrbi so pripravljeni sodelovati tudi svojci, med seboj si pomagajo uporabniki …«
Izpad sistemskih prihodkov nadomeščajo z vključevanjem javnih delavcev in prostovoljcev iz lokalnega okolja ter z evropskimi prostovoljci, z dobrodelnimi prireditvami in s kandidaturami na razpise za evropska sredstva za dodatni denar.
Domovi za starejše, dodaja Režunova, dobijo vsaj petkrat manj sredstev kot negovalni oddelki bolnišnic, ki imajo približno petdeset odstotkov podobnih uporabnikov – bolnikov, ki lahko le še ležijo. »Zdravstveni zavodi so pri financiranju zdravstvene dejavnosti v nekoliko boljšem položaju kot socialni, saj za njihovo financiranje niso podlaga potrebe uporabnikov, ampak zastareli sistemi.«
In rešitev? »Transparentna, na uporabnika naravnana zakonodaja, regulativa, ki bo pravična do vseh državljanov in tudi finančno vzdržna glede na sistem. Naše prebivalstvo se stara, težave z demografijo se kopičijo, iz 'slovenske kuhinje' pa se na žalost že širi vonj po zelo zažganem,« odgovarja Režunova.
