Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi pisma premiera Mira Cerarja, ki je državne svetnike pozval k naglici, da bi vojska lahko čimprej s policijskimi pooblastili sodelovala pri obvladovanju beguncev, so se ti včeraj korespondenčno odpovedali možnosti veta. A pismo šefa vlade so dobili nekoliko pomotoma.
Za takojšnje obvestilo državnemu zboru, da ne bo veta, je glasovalo 34 državnih svetnikov, proti je bil en sam. Odločanje na dopisni seji ni bilo čisto po pravilih. V ustavi in zakonih posredovanje premiera in naglo odpovedovanje vetu namreč nista predvidena. »Me nič več ne preseneča,« je situacijo komentiral nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.
Brglez ne bo kršil pravil
Hitro glasovanje o odpovedi možnosti veta v državnem svetu je bilo nepotrebno. Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) bo pred objavo novele v uradnem listu namreč ne glede na sporočilo svetnikov počakal, da se izteče enotedenski ustavni in poslovniški rok za morebitni veto in referendumske pobude, smo izvedeli neuradno. Če tega ne bi storil, bi tvegal razveljavitev novele na ustavnem sodišču zaradi kršitve v postopku sprejemanja zakona in obtožbe o prekoračitvi pooblastil.
Po neuradnih informacijah iz vlade so premierovo pismo svetniki dobili nekoliko po pomoti. V vladi so najprej računali, da bi zaradi izjemnih varnostnih razmer lahko že včeraj dosegli objavo v uradnem listu in takojšnjo uveljavitev novele zakona o obrambi, ki jo je 66 poslancev izglasovalo nekaj pred drugo uro zjutraj, a se je pokazalo, da to ni mogoče in se je premier tej možnosti v torek ponoči že odpovedal z bolj previdnimi izjavami, da je to, kdaj bo procedura končana, v pristojnosti državnega zbora, torej Milana Brgleza.
Pismo državnim svetnikom je bilo pripravljeno že pred tem preobratom, je bilo včeraj slišati pri vladi.
Po neuradnih informacijah je pričakovati, da bo novelo zakona o obrambi Brglez v objavo v uradni list poslal v drugi polovici prihodnjega tedna, v petek bi po tem državni zbor lahko odločal o predlogu vlade, da bi vojakom tudi odredili policijska pooblastila za, kot je zapisano, »opozarjanje, napotovanje, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic«. Po zakonu o obrambi je vojska že zdaj lahko sodelovala s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja, a pripadniki vojske pri opravljanju teh nalog niso imeli policijskih pooblastil. Ta člen je državni zbor na nočni izredni seji dopolnil z določba, da lahko, če to zahtevajo varnostne razmere, državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino odloči, da za do tri mesece vojaki vendarle dobijo tudi policijska pooblastila pri varovanju meje. Obdobje bo državni zbor s ponovnim odločanjem lahko tudi še podaljšal.
Med poslanci je bilo včeraj slišati nekaj pomislekov ali bo za odločanje o policijskih pooblastilih vojski petek prihodnji teden najboljši dan. Dvotretjinska večina navzočih, ki jo je za to odločitev ta teden določila novela, ne bo preprosto dosegljiva, petek bo namreč že blizu prvega novembra, ko se številni poslanci odpravijo na grobove.
Kot opozarjajo v vrhu državnega zbora bo do glasovanja o dodatnih policijskih pristojnostih vojski konec prihodnjega tedna prišlo le, če bo vlada ocenila, da so razmere pri obvladovanju begunskega toka tako hude, da je to nujno. Po pismu, ki ga je premier Miro Cerar poslal Mitji Bervarju in državnim svetnikom, v katerem jih poziva, naj se čimprej odrečejo možnosti veta, da bi omogočili »obvladovanje izjemnih varnostnih situacij povezanih z varovanjem državne meje,« se zdi zelo verjetno, da bo vlada izredno sejo parlamenta zahtevala takoj ko bo mogoče.
Bo referendum, ustavna presoja?
S spremembo ustave so poslanci določili, da referenduma »ni dopustno razpisati o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.« A to, ker pa referendumskega zakona in drugih pravil še niso popravili, ni odpravilo možnosti vložitve pobude za tak referendum. Bo pa takšna pobudo, če jo bo kdo vložil, prihodnji teden gladko zavrnjena.
V uradnem listu bo novela zakona, če ne bo presenečenj, najbrž objavljena sredi prihodnjega tedna, vladi pa bo omogočila, da bo poslancem lahko predlagala sklep, da vojski za tri mesece tudi podelijo policijske pristojnosti na meji. Vsi, ki imajo pomisleke o ustavnosti policijskih pristojnosti vojske, bodo po objavi novele lahko sprožili spore pred ustavnim sodiščem. Zahtevo za presojo bi lahko vložili tudi poslanci, a skoraj ni možnosti, da bi Združeni levici uspelo v to prepričati tretjino poslancev, kar zahteva zakon o ustavnem sodišču.
