Pri izbiri komisarjev bodo tudi presenečenja

Po razdelitvi resorjev se bodo kandidati pripravljali na tvegana zaslišanja v evropskem parlamentu.

Objavljeno
10. september 2014 00.17
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Izvoljeni predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj še sestavljal zadnje podrobnosti prihodnje komisarske ekipe in razdeljeval položaje v njej. Ko bo danes opoldne nastopil v bruseljski palači Berlaymont, bo znano, kdo od članov komisije bo zasedel kateri položaj in kakšna bo struktura evropske komisije.

V Junckerjevem štabu so pojasnili, da nekdanji luksemburški premier kot »človek konsenza« poskuša upoštevati interese vseh, tako da na koncu nihče od prihodnjih komisarjev ne bi imel občutka, da je bil v delitvi položajev prikrajšan. Ker mora ustreči tako interesom politikov kot tudi najvišjih struktur bruseljske evrokracije, je naloga še posebno zahtevna. Vplivni vodja Junckerjevega štaba Martin Selmayr je na twitterju napovedal presenečenja in drugačno ekipo, kot so nekateri pričakovali. Pri izbiranju ga je menda vodila logika: posamezna področja v komisiji bodo dobili ljudje, ne države.

Razdelitev področij v prihodnji komisiji so do zdaj spremljala le ugibanja. V krogih blizu Junckerja so pojasnjevali, da so naredili že več kot sto različnih modelov razdelitev funkcij in da so se odločali do zadnjega trenutka. Kljub temu je pričakovano, da bo komisija manj tehnokratska in bolj politična. Nekdanji predsedniki vlad (poleg Junckerja so še štirje) lahko pričakujejo bolj izpostavljene vloge. Zelo pomembni bodo Junckerjevi prednostni projekti, kot so vzpostavljanje energetske unije, učinkovitejše delo evropske komisije, poglabljanje denarne unije, spodbujanje gospodarske rasti ali krepitev digitalnega notranjega trga.

Po Junckerjevi razdelitvi komisarskih funkcij bo žogica na strani evropskega parlamenta. Kandidati bodo najprej, predvidoma med 29. septembrom in 3. oktobrom, zaslišani pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. Mnenja odborov bodo že znamenje, ali pri katerem od kandidatov lahko pričakujemo zaplete. Tako bi parlamentarci, ki v bitki z drugimi institucijami Unije radi dokazujejo, da niso le glasovalni stroj, lahko pokazali, da soodločajo o ključnih kadrovskih rešitvah, ter zahtevali zamenjavo katerega od kandidatov. Uradno parlament na plenarnem zasedanju glasuje le o celotni komisiji.

V Junckerjevi ekipi pravijo, da so na zaplete in zamude pripravljeni, saj je to ob imenovanju novih komisij v zadnjih mandatih že stalnica. Zato ni izključeno, da bi Juncker v primeru nezadovoljivega nastopa katerega od kandidatov na zaslišanju v parlamentu ali zaradi drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na presojo o primernosti kandidata, moral ekipo še spremeniti ali katero od članic pozvati, naj pošlje novega kandidata. Kandidati bodo pred parlamentarnimi zaslišanji dobili vprašalnike, da se lahko, tudi s strokovno pomočjo, pripravijo na nastop v parlamentu. Pričakovano je, da bodo zaslišanja bolj politična in manj strokovno-tehnokratska.

Pred izvolitvijo druge komisije pod vodstvom Joséja Manuela Barrosa leta 2009 je bilo največ težav z bolgarsko kandidatko Rumiano Želevo, ki poslancev ni prepričala niti glede očitkov o navzkrižju interesov (neprijava lastniških deležev med mandatom evropske poslanke) niti s poznavanjem področja, s katerim naj bi se ukvarjala. Zaradi ostrih kritik se je odločila, da se mandatu odpove. Namesto nje je komisarka za mednarodno sodelovanje postala Kristalina Georgieva, komisija pa je bila imenovana z zamudo. Parlamentarci so morali dvakrat zaslišati komisarko za digitalno agendo Neelie Kroes.

Pred izborom prve Barrosovo komisije (2004–2009) je bilo zapletov še več. Od petih komisarskih kandidatov, ki so bila tarča kritik poslancev, sta se morala posloviti dva: Italijan Rocco Buttiglione in Ingrida Udre iz Latvije. Buttiglione je razjezil poslance z izjavami o gejih in vlogi žensk v družini, Latvijka pa se je na domačem prizorišču morala spopadati z očitki o nezakonitem financiranju svoje stranke. Kritizirani madžarski kandidat László Kovács pa je namesto energetske politike, ki jo je zanj predvidel Barroso, postal komisar za področje obdavčitve.

Na ravni EU še nihče ni sprožil večjih razprav o primernosti katerega od kandidatov za Junckerjevo komisarsko ekipo. Čeprav se Alenka Bratušek na domačih tleh spopada z ostrimi očitki o imenovanju, v Junckerjevih krogih odgovarjajo le, da je bila lista kandidatov prejšnji teden v svetu EU potrjena s soglasjem vseh članic. Bratuškova je edina ženska med štirimi nekdanjimi premieri, ki bodo predvidoma zasedli podpredsedniške položaje. Poleg tega je za Junckerjevo ekipo ustrezna tudi po politični pripadnosti, saj so liberalci, med katere sodi Bratuškova, zahtevali več vodilnih položajev v EU.