Zidanšek: Primc ni nov obraz v politiki, je kar star

Ljubljana – Predsednik SLS Marko Zidanšek verjame v vrnitev SLS v parlament. Pravi, da so po izrezanem »gnojnem turu«, ko so se rešili Marjana Podobnika, v stranki na novo zaživeli. Po drugi strani uporablja ostro politično retoriko, a z retoriko domoljublja in strahu pred begunci deluje tako rekoč celotna slovenska desnica.

Kakšne so možnosti za SLS v vse bolj konkurenčnem političnem okolju, saj na desnici nastajajo vedno nove stranke? V soboto je nastala stranka Glas, ki jo vodi nekdanji član SLS Aleš Primc.

Vsak ima pravico ustanoviti politično stranko. Stranka Aleša Primca je predstavnica skrajne desnice, z njihovimi stališči se ne moremo poistovetiti, saj je politika SLS desnosredinska. Menim, da Primčeva stranka nagovarja povsem drugo volilno telo, kot ga nagovarjamo mi. Zaradi te stranke so lahko bolj zaskrbljeni v kateri drugi stranki, če mu bo uspelo. Mislim, da je prodajanje novih obrazov lahko uspevalo določeno obdobje, ki se je izteklo, pri Primcu pa ni mogoče reči, da gre za nov obraz, saj je v resnici star obraz v slovenski politiki.

Primc je imel pred leti dokaj pomembno vlogo v SLS, dokler se ni sprl s takratnim predsednikom Bojanom Šrotom. Takrat, pred volitvami leta 2008, je odstopil kot predsednik glavnega odbora SLS, ki predstavlja najvišji organ stranke med enim in drugim kongresom.

Zakaj menite, da nova stranka desnice predstavlja skrajno desnico?

Zaradi stališč in idej, ki jih zagovarjajo glede splava. S tem vprašanjem v SLS nikoli nismo imeli težav in ga ne bi prepovedali, kar zagovarja Primc. V SLS bolj stavimo na mehko politiko, izobraževanje, svetovanje, seveda pa si želimo čim več rojstev v Sloveniji.

Kdo bo imel več težav s Primčevo stranko na desnici?

Menim, da so lahko zaradi te stranke najbolj zaskrbljeni v NSi, ki se tudi predstavlja kot krščanska stranka. Verjamem pa, da je na desnici dovolj prostora za to, da SLS doseže dvomestno število na prihodnjih volitvah.

Kako ocenjujete razmere na desnici? Vemo, da ste se lani precej sprli s SDS, da so odnosi NSi in SDS na tako nizki ravni, da so številni podporniki te politične opcije pozivali k umiritvi strasti.

Vemo, kaj so izjavljali v SDS pred letom dni, da SLS in NSi ne zmoreta kritičnega premisleka in da se morata zato zgoditi Kangler in Primc, kar je bila napoved, da bodo nastali sateliti. To se je v tem obdobju tudi zgodilo. V tem času je preteklo nekaj vode in nekateri tovrstni politični projekti se niso izšli. SLS je na desni sredini pripravljena sodelovati in se pogovarjati, vendar na enakopraven način in v partnerskih pogojih, ne pa da te postavljajo v drugorazredno pozicijo. SLS je samostojna stranka in bo tako tudi delovala. Pogovarjali se bomo z vsemi, s katerimi je mogoče vzpostaviti normalen dialog, ne glede na to, ali so predstavniki leve ali desne sredine.

Torej lahko predvidevamo, da se v letu dni ni nič spremenilo. So se predstavniki političnih strank desnice v tem času kdaj sestali?

Ne, srečanj, kavic ali česa podobnega ni bilo. Vsaka stranka se na svoj način pripravlja na naslednje volitve.

Kaj pa pobuda NSi o tretjem stebru?

Ljudmila Novak je po novem letu zagnala politični proces, za katerega se zdaj zdi, da ni uspel. Na prvem srečanju sem ji dejal, da ne verjamem v to zgodbo, sem ji pa ponudil v razmislek ideje o sodelovanju. Dobra zgodba so bile evropske volitve.

SLS se v zadnjem obdobju ostro odziva na evropske zgodbe v povezavi z vprašanjem Turčije in beguncev. Ni to za stranko, ki se umešča v zmerno desnico, preveč radikalno?

Predsednik Turčije Tayyip Erdoğan se sam postavlja radikalno do Evrope. Sam sem žalosten, da ima Evropa znova dva obraza – v primeru Ukrajine je sposobna vpeljati sankcije proti Ruski federaciji, ko pa Erdoğan spreminja ustavo in omejuje človekove pravice, kar je temelj modernega sveta, pa si ne upamo reči ničesar. Tudi v tem primeru bi morali imeti na razpolago možnost uvedbe sankcij. Kar se dogaja danes v Turčiji, je korakanje v zgodovino, Evropa pa to nenavadno mirno gleda.

Sem zelo proevropski in želim si močne Evrope, a želimo si tudi evropskih rešitev in odgovorov na izzive. Kot politična stranka ne verjamemo v Evropo več hitrosti, ker bi to pomenilo pot do razpada EU. Želim si večje sposobnosti iskanja dogovorov in hitrejšega odzivanja, ne smemo si dovoliti, da smo talec Erdoğanovih groženj, da bo začel spuščati migrante v Evropo. Zato menimo, da se moramo na evropski ravni dogovoriti o skupni vojski, policiji in obveščevalno-varnostni organizaciji.

Odpravljate se na kongres Evropske ljudske stranke.

Tam bomo tudi z našim evropskim poslancem Francem Bogovičem predlagali sklic varnostne konference o razmerah na Bližnjem vzhodu. Želimo si, da EPP, ki ima največjo politično odgovornost v Evropi, začne dialog s ciljem, da dobimo močno, povezano EU z enakopravnimi členi. Da bi se izognili zgrešenim potezam, kot je bila politika Angele Merkel odprtih vrat za migrante, in da ne bi dobili Evrope dveh hitrosti.

Varnostno vprašanje, migranti, begunci, azilanti, ogroženost slovenskega naroda je retorika, ki jo slovenska desnica vse bolj intenzivno uporablja v javnem diskurzu. Menite, da lahko SLS s stopnjevanjem strahu pred drugimi uspe pri volivcih, ko pa vsa desnica govori z istim in enim jezikom?

Tu je SLS odgovorna stranka in je ni strah na glas povedati, da morata Slovenija in EU spregledati. Moralno dolžnega se čutim, da o teh temah javno spregovorim, v tem tonu je napisano tudi pismo predsedniku EPP Josephu Daulu. Predlagamo tudi, da EU zagotovi po 500 evrov na vsakega novega otroka do polnoletnosti, ker moramo poskrbeti za nataliteto. To si EU lahko privošči.

Od izključitve enega od ustanoviteljev SLS Marjana Podobnika je minilo skoraj leto dni. Kaj se je v tem obdobju zgodilo s stranko? Koliko članov je zapustilo SLS?

Lahko rečem, da je stranka po tem dejanju zaživela na novo, čutiti je pozitivno energijo. Sem sredi tretjega kroga obiskov naših članov in lokalnih odborov in prav nikjer ni zaznati, da bi pretresi, ki smo jih doživeli, pustili kakšne posledice. V tem obdobju je bilo okoli 18 izstopov iz stranke, že takrat sem dejal, da smo člani političnih strank zato, ker se čutimo pripadni ideji in prepričanjem, zato ne razumem povsem, zakaj bi kdo zapuščal SLS zaradi ene osebe. Če kaj, te potem takšna poteza, da pomahaš v slovo stranki, s katero imaš enake vrednote, postavlja v nenavadno luč.

V SLS sem od leta 1990, v tem obdobju so se predsedniki menjavali, pa s kom tudi nisem bi zadovoljen, a nisem nikoli pomislil, da bi zapustil stranko. Tisti, ki tako zlahka zapuščajo stranko, pa o tem govorim na splošno, zgolj dokazujejo, da so bili del stranke zaradi osebnih interesov in koristi, in ne zaradi ideje, ki jo predstavlja SLS.

Bi lahko dejali, da je izrezovanje »gnojnega tura« iz telesa stranke delovalo zdravilno na SLS?

Zagotovo. Kajti nekateri se že vračajo v SLS, ker so začutili, da začenjamo novo, dobro zgodbo. To potrjuje tudi vrnitev Jakoba Presečnika (nekdanji minister in poslanec SLS, op. p.), ki je umaknil izstopno izjavo. Za tiste, ki so se poslovili, pa lahko iz današnje distance rečem le – hvala bogu, da se je to zgodilo, saj se je z vratu SLS snel velik in težak mlinski kamen. Od odgovornosti ne bežimo, priznavamo tudi kakšno napako iz preteklosti, a ljudje bodo videli, da SLS vodi nova, spremenjena ekipa z jasnim programom in rešitvami na vseh področjih. SLS se vrača na tirnice, ki jih je nekoč že imela.