Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladajoča koalicija bo danes prvič resno načela vprašanje varnosti in državnih sistemov, ki skrbijo za varnost države. Srečanja se bodo udeležili ministrica za obrambo in notranje zadeve ter direktor Sove, družbo jim bo delal tudi minister za finance.
Torkov dialog štirih predsednikov pri predsedniku republike Borutu Pahorju o varnostni politiki se bo nadaljeval danes na rednem srečanju vladajoče koalicije v razširjeni sestavi. Na koalicijski sestanek sta vabljeni obe ministrici represivnih organov notranjega ministrstva Vesna Györkös Žnidar in ministrica za obrambo Andreja Katič. Vabljen je tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe Zoran Klemenčič. Sestanka se bo menda udeležil tudi finančni minister Dušan Mramor, ki je v zadnjih tednih skrbel, da so ostali apetiti številnih ministrstev v določenih okvirih pod tremi odstotki BDP.
Zunanji minister Karl Erjavec pred koalicijskim srečanjem pravi, da sta se s premierom Mirom Cerarjem v torek že pogovorila o dilemah, ki spremljajo varnostne izzive. »Ugotoviti moramo, ali so varnostni, obrambni in obveščevalni sistemi ustrezno kadrovsko in finančno podprti, da bi še naprej lahko zagotavljali sedanjo raven varnosti,« pojasnjuje Erjavec. Razmere so se po 13. novembru, ko so v Parizu teroristi ubili več kot sto ljudi, v varnostnem smislu zelo spremenile, dodaja Erjavec. Izpolnjevati je treba tudi zaveze do Nata, zato ker se moramo zavedati, da varnost ni samoumevna. Zunanji minister opozarja tudi na napete odnose med Rusko federacijo na eni strani ter EU, ZDA in Natom na drugi strani zaradi Ukrajine. Veliko negotovosti povzročajo tudi konflikti na Bližnjem vzhodu.
Zanimivo je, da pobude o prevetritvi varnostnega sistema in zagotavljanje večjega finančnega deleža za policijske, obrambne in obveščevalne sisteme prihajajo prav v obdobju stopnjevanja sindikalnega boja policistov in vojakov. Ne Cerar ne Mramor se na pozive o povečanju sredstev za represivne državne organe zaradi novih okoliščin javno še nista oglasila. Premier je v torek izjavil, da je treba pri pogajanjih s policisti ostati realen, da vlada pač lahko razveže mošnjo le toliko, kolikor to dopušča pravkar sprejeti proračun. A eden od pomembnejših koalicijskih partnerjev predsednik Desusa in zunanji minister Karl Erjavec pravi, da se bo treba vprašati, kaj je pomembnejše – da imamo izravnane javne finance in s tem dosledno spoštujemo pravila evroskupine ali pa ustrezno uredimo področja, ki zagotavljajo varno življenje. Erjavec je prepričan, da bodo v evropski komisiji pokazali veliko tolerance in razumevanja za članice EU, ki so pod največjim pritiskom migracijskega vala. »Teroristične grožnje zahtevajo, da se ustrezno odzivamo, to pa seveda stane,« meni prvak Desusa.
Slovenija pričakuje, da bo Nemčija rekla stop
»Gre za veliko mešanje hrušk, jabolk in še kakšnega sadeža,« pa odgovarja slovenski zunanji minister Karl Erjavec na zapise nekaterih medijev, kjer so zaskrbljeni nad tem, da Slovenija ni del skupine držav, ki se spoprijema s povečanim številom azilantov.
Predsednik vlade Miro Cerar je v torek po srečanju s štirimi predsedniki ponovil, da ne bo privolil v kakršna koli izključevanja Slovenije iz integracij Evropske unije. Kaj konkretno s tem misli oziroma ali se v zakulisju evropskega odra dogaja kaj več, ni natančneje razložil, sklepamo pa lahko, da se njegove besede nanašajo na špekulacije o pripravi mini schengna kot posledico navala beguncev na evropske meje.
O problemu begunske politike bodo spregovorili 17. decembra na evropskem vrhu, kjer bo, kot pravijo neuradni vladni viri, Slovenija zagovarjala stališče, da se o delitvi bremena beguncev za preselitev ne bo mogoče dogovoriti, dokler ne bo Nemčija izrekla pričakovane besede – stop novim beguncem. Ko se bo val priseljevanja beguncev ustavil, bo lahko sledila konkretna begunska politika, ključno pa je, da se vzpostavi učinkovit nadzor turško-grške meje.
Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec pravi, da zaradi neobstoječe begunske politike na evropski ravni nastajajo različni razmisleki in ideje, kako urediti vprašanje prebežnikov. Vzrok, zakaj se Slovenija ne omenja v krogu držav, ki se bodo sestale pred EU vrhom (organizirata ga Nemčija in Avstrija, povabljenih bo devet držav, med njimi ni Slovenije), zunanji minister pojasnjuje: »Če se slovenska javnost sprašuje, zakaj ni Slovenija povabljena v ta krog držav, je odgovor preprost – ni povabljena, ker smo izrazito tranzitna država. V vladi menimo, da ni nobenega razloga, da bi Slovenija zapustila ali bila izrinjena iz schengna, ker tudi same članice ugotavljajo, da Slovenija dobro opravlja svoje naloge, je pa jasno, da schengenska zakonodaja ni prilagojena izzivom begunskega toka v takšnem obsegu,« pojasnjuje Erjavec.
Prvak Desusa in zunanji minister opaža, da mnogi politiki v Evropi in Sloveniji izkoriščajo begunsko krizo za spodbujanje strahu, za demontažo Evropske unije in širjenje evroskepticizma. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj pomembno, da se članice Evropske unije čim prej dogovorijo o begunski politiki.
