Projekt Teš 6: nadstrankarska podpora politike

Od svoje zasnove leta 2001 je projekt Teš 6 »preživel« pet različnih vlad.

Objavljeno
08. januar 2014 18.17
Posodobljeno
09. januar 2014 11.00
*lvi* Naslovnica
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika

Ideja za gradnjo Teš 6 je nastala v času vlade Antona Ropa (takrat LDS), začetni finančni načrt, vreden slabih 700 milijonov evrov, pa je potrdila prva vlada Janeza Janše (SDS).

Čeprav so se stroški že v prvih letih vrtoglavo povečali, se je projekt nadaljeval tudi pod vlado Boruta Pahorja (takrat SD). Dobil je okoljevarstveno soglasje, prejel je prve državne milijone in gradnja se je decembra 2009 lahko začela.

Ko so se stroški povečali na 1,1 milijarde evrov, so med tedanjimi koalicijskimi partnerji nastala resna trenja, saj so v Zaresu začeli javno opozarjati na slabo vodenje in negotovo ekonomiko Teša 6. Pač pa projektu ni nasprotoval takratni vplivni član stranke Zares in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki so ga poznavalci povezovali s »šaleškim lobijem«, zainteresiranim za vsako ceno zaključiti projekt v Šoštanju. Konflikt med Lahovnikom in tedanjim prvakom Zaresa Gregorjem Golobičem se je tako stopnjeval, da je prvi izstopil iz stranke in odstopil kot minister za gospodarstvo.

Stranka je z akcijo »oranžni cunami«, ki so ji kritiki očitali poskus uveljavljanja lastnih interesov, še naprej stopnjevala pritisk. Dosegla je zamenjavo vodstva Teša 6 in vladno obravnavo gradiva o gradnji investicije, ki je prvič opozorila na sume korupcije in kršenja zakonodaje, a projekt se je kljub temu nadaljeval.To je bil eden glavnih razlogov, da je Zares poleti 2001 izstopil iz Pahorjeve vlade in v krsto »levega trojčka« zabil poslednji žebelj.

Parlamentarni odbor za finance je konec leta 2011 zavrnil 440 milijonov evrov vredna državna poroštva za posojila pri Evropski investicijski banki, a je druga Janševa vlada kljub temu sklenila prevzeti dodatno tveganje in je parlamentu predlagala izdajo državnega poroštva – pod pogojem, da se investicija ne bo več dražila. Poslanci so z 29 glasovi za in 20 proti (41 jih ni glasovalo) poroštva potrdili, pri tem pa so se pokazala zelo nenavadna zavezništva.

Z izjemo NSi, ki je bila kljub sodelovanju v takratni vladi proti poroštvu, niti ena stranka ni glasovala enotno – kot je to v DZ v navadi. Večino so tako zagotovili v večjem delu opozicijske SD, delu vladnih SLS, DL in Desusa ter zgolj nekaj poslancev takrat najmočnejše vladne stranke SDS. Za poroštvo je glasoval tudi predsednik DL Gregor Virant, ki zdaj razmišlja, da bi bilo projekt bolje ustaviti.