Proračun 2014 brez dogovora: Erjavec grozi z izhodom iz koalicije

V DL so proti dvigovanju davkov, Erjavec napovedal odhod iz koalicije, če bo prišlo do posega v pokojnine.

Objavljeno
09. september 2013 13.35
tlo*dz
Ni. Č., K. V.,  Pi. K., Delo.si, STA
Ni. Č., K. V., Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Prvaki koalicije so danes razpravljali o proračunu za leto 2014. Predsednika DL in Desus, Gregor Virant in Karl Erjavec, sta jasno izpostavlila različna stališča svojih strank. Do dogovora o proračunu zatorej danes ni prišlo.

V DL so proti dvigovanju davkov, v Desusu pa odločno zavračajo posege v regrese upokojencev. Virant meni, da bodo dosegli kompromis, Erjavec pa upa na »treznost v koaliciji,« da se bo denar poiskal drugje.

Virant je pred sestankom komentiral tudi pisanje Dela, da naj bi premierka Alenka Bratušek razmišljala o vezavi zaupnice na proračun za prihodnje leto oziroma nanj vezan sveženj varčevalnih ukrepov. Kot je dejal, je sicer odločitev »čisto njena«, bi pa bila takšna poteza smiselna, če bi si na ta način želela utrditi večino v koaliciji in zagotoviti podporo za ukrepe. Tudi Erjavec meni, da bi bilo v primeru, če bi Bratuškova posegla v upokojence, bilo prav, da na proračun veže zaupnico.

Erjavec napovedal odhod

Prvak Desusa Karl Erjavec je namreč partnerjem zatrdil, da zapušča koalicijo, če nameravajo kakorkoli posegati v pokojnine.

Po sestanku je izjavo za medije podal le predsednik DL Gregor Virant, ki pa na vprašanje, ali so v koaliciji že kaj bolj usklajeni glede potrebnih ukrepov v povezavi s pripravo proračuna za prihodnje leto, ni želel neposredno odgovoriti. Dejal je le, da bosta premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer »zelo v kratkem« predstavila paket ukrepov. Izpostavil pa je nujnost, da v koaliciji dosežejo kompromis pri usklajevanju tega paketa in proračuna, da bo ta lahko tudi sprejet.

Erjavec sicer po koncu sestanka medijem ni želel dajati izjav, a je po naših informacijah na sestanku ostalim prvakom koalicije zagotovil, da ne namerava popuščati pri morebitnih rezih v pokojnine ali letne dodatke upokojencev. Na sestanku naj bi prišlo tudi do očitnih nesoglasij pri usklajevanju ukrepov, Erjavec pa naj bi dejal, da se tako, kot so se danes, koalicijski partnerji lahko sestanejo še enkrat ali dvakrat in bo »konec«.

Še pred sestankom je Erjavec dejal, da če bi proračun za prihodnje leto vseboval takšen ukrep, bi bilo prav, da premierka nanj veže zaupnico. Desus bi v tem primeru glasoval proti, je zatrdil in med drugem izrazil upanje, da bo v koaliciji »toliko treznosti, da se bo ta denar poiskal drugje«.

Kadrovanje naj bo transparentno

Koalicijski partnerji so sicer danes razpravljali tudi o kadrovanju. Po sestanku je Virant povzel dogovor, da ima uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) polna pooblastila pri izbiri nadzornikov, ki naj za to prevzame odgovornost in ji ni treba poslušati »niti političnih strank niti lobijev niti kogar koli drugega«. Dodal je, da bo tako tudi pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), ko bo ta oblikovan.

V nadzornem svetu SDH bi si sicer Virant želel videti »vrhunske strokovnjake brez kakršnega koli strankarskega pedigreja, in tudi sicer neodvisne ljudi, ki nimajo kaj izgubiti, razen dobrega imena«.

Erjavec pa se je pred sestankom vprašal, zakaj je govora o zajezitvi političnega kadrovanja. »Vem, da se to čudno sliši, ampak politika bo vedno sodelovala pri kadrovanju, ker nenazadnje tudi nosi odgovornost. Tudi Gašpar Gašpar Mišič ni rezultat političnega, ampak lobističnega kadrovanja,« je izpostavil.

Kot je dejal, je treba kadrovanje urediti tako, da bo transparentno da se »ve, kdo je koga postavil«, da ta oseba nosi odgovornost in da ima tudi vlada možnost nekega vpliva. Spomnil je na predlog, da bi resorni ministri imeli možnost veta, če se ugotovi, da neka oseba ni ustrezna v smislu, da bi lahko uspešno vodila neko državno podjetje.

Lukšič: Vlada nima realne slike

Predsednik SD Igor Lukšič neposredno po sestanku koalicije medijem ni želel dajati izjav, je pa na lastni novinarski konferenci poudaril, da mora obstoječa struktura začeti funkcionirati oz. da mora Slovenska odškodninska družba (Sod) dobiti odgovornost za imenovanje nadzornikov v skladu s kriteriji. 

Lukšič meni tudi, da vlada nima realne slike o tem, kakšna je moč slovenskega gospodarstva in kako je z viri, ki najbolj najedajo državni proračun. Tako Lukšič glede proračuna pravi, da morajo najprej dobiti realno oceno stanja. Meni namreč, da »so ljudje, ki ne naredijo napora, da bi pogledali, kje imamo še rezerve tako pri dotokih kot pri odtokih, najprej lotijo velikih zadev, kot so na primer pokojnine in javni uslužbenci.«

»Tisti, ki so zelo hitrih ukrepov in kratke misli, vedno predlagajo, da se na tem področju reže«, je še dodal.

Lukšič zato predlaga, da se začne razmišljati o racionalizaciji v državi,» na segmentih, kjer se nam dogaja tek v prazno, ne pa v vrtcih, šolah ali pri najbolj revnih.«

Po njegovem mnenju je vlada najbolj šibka na finančnem, gospodarskem in zdravstvenem področju. Konflikti, ki so zlasti med DL in DeSUS na tem področju, so legitimni, pravi Lukšič, a poudarja, da je naloga ministra, da to rešuje.

Vlada je po Lukšičevih ocenah šibka in počasna tudi pri vprašanju ekonomske politike, saj da ministra za gospodarstvo »ni čutiti.«

Lukšič je spomnil, da so šli v to vlado z namenom, da pride do gospodarskega zasuka. Optimizem se je v začetku vzpostavil, a počasi kopni, ker ni pravih rezultatov in ukrepov.