Tiskane izdaje
V finančnem resorju pod vodstvom Uroša Čuferja načrtujejo, da bodo za odplačila glavnic vrednostnih papirjev, izdanih na domačem trgu, v 2014 namenili skoraj 3,2 milijarde evrov, ob tem pa bodo, kot smo že poročali, znašali stroški obresti za najeta posojila pri domačih in tujih bankah kar 944 milijonov evrov oziroma 15 odstotkov več kot letos. Na računu financiranja je predvideno zadolževanje v višini skoraj 4,9 milijarde evrov, kar je za 800 milijonov več kot letos in največ doslej. Neto zadolževanje države bi sicer znašalo »le« 1,6 milijarde evrov, drugo pa bo namenjeno poplačilu že obstoječih dolgov države. Na MF za prihodnje leto načrtujejo tudi izrazite kapitalske injekcije države v podjetja in bank: v primerjavi z lani sprejetim proračunom 2014 jih je več za skoraj 1,4 milijarde evrov (1,2 milijarde samo za dokapitalizacije bank).
Urgence še ne bo
Pičel proračun ministrstva za zdravje se bo s 104,4 milijona evrov znižal za 10,3 milijona evrov, na 94,2 milijona. To je sicer 4,5 milijona evrov več kot letos, a v zdravstvu je pomemben vsak evro. Kar 9,5 milijona evrov manj bo dobilo zdravstveno varstvo. V tem znesku najbolj bije v oči dober milijon manj za zdravstvo socialno ogroženih oseb, za katere je zdravstveno skrb prevzela že pred leti z zakonom država. Varčevali bomo tudi pri tako občutljivem področju, kakršno je presajanje organov. Investicijam v zdravstvu je bilo najprej namenjenih 58,8 milijona evrov (lani 46 milijonov), a je znesek znižan za 6,9 milijona. Tako je jasno, da vse gradnje ne bodo šle po načrtih. Največji problem je nova urgenca pri UKC, katere gradnja je že dobro leto ustavljena.
Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik bo imel prihodnje leto na voljo 22 milijonov evrov več kot letos, torej 432,9 milijona evrov. Za podporo turizmu bo na voljo 56,7 milijona evrov, osem milijonov evrov več kot letos, spodbude za rast in razvoj podjetij se povečujejo za 31 milijonov evrov na 37,7 milijona evrov, za regionalni razvoj pa bo namenjenih 63,5 milijona evrov oziroma 35 milijonov evrov več kot letos. Povečujejo se tudi spodbude za zaposlovanje, in sicer s šest milijonov evrov na 21,3 milijona evrov. Po drugi strani se sredstva za gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre zmanjšujejo z 62 milijonov evrov na 22,7 milijona evrov, za spodbujanje tujih investicij bo na voljo 11,2 milijona evrov, kar je pet milijonov evrov manj kot letos – ob tem, da naj bi bilo prav to ena ključnih vladnih prioritet.
Gradili bomo železnice,
Razlika se skriva v naložbah v železniško infrastrukturo, za katere bo leta 2014 po rebalansu še za 38,4 milijona več denarja, skupaj 387 milijonov evrov, lani je bilo realiziranih 96 milijonov, letos je po rebalansu na voljo 139 milijonov. Zato pa se za 36 milijonov evrov z rebalansom 2014 nižajo sredstva za integriran sistem javnega potniškega prometa, tako da bo na voljo 81 milijonov evrov, leta 2012 je bilo 92 milijonov, po rebalansu 2013 pa 120 milijonov.
Čeprav je polovica od šest tisoč kilometrov slovenskih državnih cest v slabem ali celo zelo slabem stanju in bi za njihovo ureditev na evropsko raven letno potrebovali 200 milijonov evrov, je eden od najbolj drastičnih padcev zapisan pri cestni infrastrukturi. Direkcija za ceste bi za normalno delo letno potrebovala od 320 do 350 milijonov evrov. Lani je imela na voljo 147 milijonov, letos po rebalansu 189 milijonov, prihodnje leto pa bo namesto 183 na razpolago le 122 milijonov evrov. Kar 71 milijonov evrov bo manj za upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest, v kar je vključena zimska služba. DRSC je lani za ta namen porabil 85 milijonov evrov, po sedanjem predlogu proračuna 2014 bi za to postavko ostalo le 8,3 milijona evrov, za leto 2015 pa je predvideno 19 milijonov evrov.
Za socialo enako kot letos,
Kar zadeva aktivno politiko zaposlovanja (APZ) po novem načrtujejo za spodbude za zaposlovanje pet milijonov evrov več kot letos, za ustvarjanje delovnih mest pa milijon evrov manj kot letos.
Za socialno varnost je iz proračuna za leto 2014 predvidenih skoraj enako sredstev kot letos. Glede na prvotni predlog naj bi se za 8,8 milijona evrov povečala socialna pomoč in sredstva, ki gredo neposredno upravičencem. Znašala naj bi 268,4 milijona evrov, kar je pet milijonov evrov več kot letos. Za 184 milijonov evrov se bo glede na predvideni predlog povečal tudi transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno, ki bo znašal 1,46 milijarde evrov (letos 1,47 milijarde evrov).
Resorna ministrica Anja Kopač Mrak nam je povedala, da je z razpravo glede predloga proračuna zadovoljna, saj ohranja sredstva za socialno zaščito. Podrobnejših pojasnil pa v času, ko razprava še poteka in proračun še ni sprejet, ne daje.
Manj za ravnanje
Občinarji ogorčeni
Vladni predlog o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, je močno razburil zbrane v Združenju občin Slovenije, saj predvideva precej manj denarja pri državnem sofinanciranju občinskih naložb, za leto 2015 pa jih celo ukinja. Po besedah predsednika tega združenja Roberta Smrdelja so predsednico vlade pisno opozorili, da bo vladni ukrep najbolj prizadel prav revne občine, kar je nedopustno. Po 21. členu zakona o financiranju občin se štiri odstotke od denarne kvote primerne porabe med občine porazdeli skladno z indeksom razvojne ogroženosti. Vlada pa namerava za prihodnje leto štiri odstotke za polovico zmanjšati, kar bi za ogrožene občine pomenilo precej manj denarja v njihovih proračunih za investicijsko vzdrževanje obveznih nalog občin (šole, vrtci, cestne infrastruktura itd.). V Občini Bovec bi bili, denimo, oškodovani za 19 odstotkov, Solčava za 23 odstotkov, Ilirska Bistrica za 9,2 odstotka itd., razvite občine (Ljubljana, Trzin, Šempeter – Vrtojba) pa bi bile oškodovane za manj kakor odstotek. »Če so nujni rezi tudi v občinske prihodke, je treba to narediti uravnoteženo, ne da se ruši temeljna razmerja na lokalni ravni. Z nameravanim posegom bi še spodbudili razvojne razlike, kar pa je preprosto nedopustno,« je poudaril Smrdelj.
