Proračun maje koalicijo, čas se izteka

Ljubljana – Proračun ostaja preizkusni kamen vladajoče koalicije. Dosedanja pogajanja niso prinesla dogovora, kako bi lahko privarčevali 300 milijonov evrov. Medtem ko se liberalni del koalicije ne strinja s protikriznim davkom, stranke z močnejšo socialno platformo nasprotujejo dodatnim posegom v pokojnine in socialne transferje.

Vladajoča koalicija še vedno ni usklajena o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki naj bi spremljali državni proračun za prihodnje leto. Predsednica vlade Alenka Bratušek je napovedala, da bo vlada ukrepe, ki ne bodo priljubljeni in s katerimi želi proračunsko porabo oklestiti za dodatnih 300 milijonov evrov, predstavila do 25. septembra. V naboru ukrepov, o katerih se bo koalicija še pogajala, sta politično najbolj občutljiva morebiten poseg v pokojnine in socialne transferje ter morebitna uvedba protikriznega davka. (Te, ki so trenutno v igri, objavljamo v grafiki.)

Blokovska delitev

Upokojenskim organizacijam in stranki Desus, ki je že zagrozila z razpadom koalicije, je skupaj z največjo sindikalno centralo ZSSS in Zvezo upokojencev že uspelo vzpostaviti skupno fronto zoper poseg v pokojnine, nad rezanjem socialnih izdatkov in pokojnin pa niso navdušeni niti v SD. Obe stranki sta za krpanje proračunske luknje bolj naklonjeni uvedbi novega protikriznega davka, ki mu ostro nasprotujejo v DL, proti pa je tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.

Kritična točka bi lahko bili tudi posegi v javni sektor, a predsednik DL Gregor Virant vztraja, da novih posegov v plačno maso javnega sektorja prihodnje leto ne bo. Dopušča pa jih v letu 2015. »O tem smo dogovorjeni. S sindikati smo se dogovorili za zelo konkretna znižanja plač in nekaterih drugih pravic, število zaposlenih brez odpuščanja zmanjšujemo za en odstotek na letni ravni in to bi moralo zadostovati,« meni Virant.

Evropska misija pred vrati

Koalicijska pogajanja se bodo nadaljevala vsaj še prihodnji teden, ukrepe pa bo vlada predstavila tudi socialnim partnerjem. Rebalans prihodnjega proračuna bi morala vlada poslati v parlament do 1. oktobra, ta pa ga bo sprejel – če bo seveda koalicija dosegla soglasje – do novega leta.

Nadaljnja fiskalna politika vlade – s tem pa tudi njena politična usoda – bo zelo odvisna od misije EU, ki v drugi polovici septembra prihaja preverit, kako naša država izpolnjuje evropske zahteve po zmanjšanju državnih primanjkljajev in dolga.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je Slovenijo v četrtek že opomnil, da mora v zameno za dodaten čas, ki si ga je zagotovila za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pospešiti izvajanje strukturnih reform. Slovenijo – in še nekaj držav, tudi Francijo – je posvaril pred novimi davki. To pa pomeni, da bo v proračunskih pogajanjih Desus na koncu verjetno vendarle moral popustiti v obrambi nedotakljivosti pokojnin.