Proračun: šopek za ženo bo dražji

Proračun za naslednji dve leti: višji DDV na tisk, komunalo, lončne sadike, frizerske storitve in hrano za male živali.

Objavljeno
04. oktober 2012 16.30
Posodobljeno
04. oktober 2012 16.21
uho*Sustersic NK
K. F., Damjan Viršek, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si
K. F., Damjan Viršek, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predlog proračuna za leti 2013 in 2014, ki na eni strani predvideva omejevanje izdatkov s petodstotnim znižanjem mase plač v javnem sektorju, učinek pokojninske reforme in znižanje transferjev občinam, na drugi strani pa naj bi 250 milijonov zbrali s povečanjem davkov.

Minister za finance Janez Šuštaršič je na novinarski konferenci po finančno obarvani seji vlade uvodoma spomnil na dejstvo, da se soočamo z zelo slabimi gospodarskimi razmerami, poslabšane pa so tudi napovedi za naslednje leto, kar pomeni izpad dohodkov. »Kljub temu smo ocenili, da mora vlada izpolniti obveze, da bo finančni primanjkljaj manjši od treh odstotkov BDP. Le na ta način bo vlada in država lahko ohranila kredibilnost,« je dejal minister za finance.

Na podlagi projekcije Umarja o upadu gospodarstva v prihodnjem letu (-1,4 odstotka) vlada ocenjuje, da to pomeni za 140 milijonov evrov manj proračunskih prilivov. Tako naj bi prihodki proračuna v letu 2013 dosegli 8,5, odhodki pa 9,5 milijarde evrov. Primanjkljaj v višini milijarde evrov naj bi pomenil 2,8 do 2,9 odstotka BDP.

»V ta namen načrtujemo pokojninsko reformo, strukturne spremembe v celotnem javnem sektorju in druge ukrepe«. Vlada v predlogu proračuna predvideva, da se bo masa plač v širšem javnem sektorju znižala za pet odstotkov glede na veljavni rebalans proračuna za letos, kar pomeni 200 milijonov evrov na letni ravni.

O številu zmanjšanja števila zaposlenih minister ni mogel konkretno odgovoriti. Je pa potrdil, da bo moral javni sektor prihraniti okoli 200 milijonov evrov, za kar bodo odgovorni nadzorniki.

Prvi odzivi sindikatov, ki so se že pripravljali na veliko hujši udarec (neuradno je finančni minister predlagal tudi 15- do 20-odstotno znižanje mase plač), niso dramatični.

Manj cvetja, manj hrane za domače živali

Dodatnih 250 milijonov evrov prilivov v proračuna namerava vlada doseči predvsem s povišanjem DDV z 8,5 na 20 odstotkih pri nekaterih skupinah izdelkov: javni higieni oz. komunalnih storitvah, uporabi športnih objektov, prodaji časopisov in revij, hrani za domače živali, čiščenju oken, frizerskih storitvah ter prodaji rezanega cvetja in sadik. S 6,5-odstotnim davkom, ki je doslej veljal za zavarovalniške storitve, bo obdavčila tudi večino drugih finančnih storitev (na primer provizije v bankah in pri poslovanju z vrednostmi papirji), za dve leti pa bo podaljšala obdavčenje bilančne vsote bank.

Po ocenah vlade bo proračun tako pridobil okoli 70 milijonov evrov. Vpliv višjih stopenj na inflacijo bo po ministrovih besedah znašal manj od enega odstotka, izračunov ni imel pri roki, po dodatnem pojasnilu vladnega predstavnika za tisk Anžeta Logarja okoli 0,5 odstotka. Od vseh ukrepov za višje proračunske prihodke, za katere se je odločila danes, si vlada po besedah finančnega minisitra obeta 250 milijonov evrov na leto.

Po pojasnilih ministrstva za finance lahko državljani zaradi višje stopnje davka na dodano vrednost pričakujejo na primer nekaj višji račun za komunalne storitve, kdor bere časopise, bo tudi plačal nekaj več, tako kot tisti, ki svojim ženam občasno prinesejo šopek cvetja, saj bodo zaradi višje stopnje davka po novem letu tudi dražje. Po ministrovih besedah bodo tako tudi gospodinjstva prispevala svoj delež v težkih finančnih okoliščinah, a ni mogoče govoriti o velikih zneskih.

Dosežen je bil tudi dogovor z občinami o nižjih povprečninah za 3,3 odstotka glede na rebalans. Načrtujejo pa tudi 600 milijonov evrov več naložb, predvsem s pomočjo evropskih sredstev, je pojasnil Šušteršič.

Študentsko olajšavo v zakonu o dohodnini, ki zdaj znaša toliko kot splošna olajšava, bo vlada znižala za polovico, ne bo pa je odpravila, kakor je predvidela v spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Tako bo za proračun pridobila kakšnih deset milijonov evrov.

Vlada uvaja tudi davek na vse finančne storitve, podoben 6,5-odstotni obdavčitvi v zavarovalništvu. Po besedah finančnega ministra bo dajatev obremenila vse dejavnosti, kjer se pojavljajo provizije, na primer borzne in bančne transakcije.

Minister Janez Šušteršič je potrdil tudi, da je vlada posameznim ministrstvom naložila, naj na svojem področju pripravijo spremembe za predpise, ki urejajo takse, kazni in podobne dajatve, na primer okoljske dajatve. Vlada namerava povečati tudi nadomestilo za uporabo cest, ki ga ob registraciji plačujejo lastniki vozil, a kakor je povedal minister Šušteršič, bodo poiskali rešitev, da bodo dodatno bolj obremenili lastnike dražjih vozil.

Za vse spremembe v davčnih zakonih bo vlada državnemu zboru predlagala, naj o njih odloča po rednem postopku, tako da bodo učinkovali po 1. januarju 2013, pri nekaterih spremembah pa se bodo učinki prvič pokazali šele po 1. januarju 2014.