Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik DZ Gregor Virant danes začenja nov krog iskanja politične podpore za spremembo referendumske zakonodaje. Po tem, ko je svoje pogoje za podporo uspešno predstavila NSi, je zdaj ključno vprašanje, ali bosta potrebno dvetretjinsko večino zagotovili največji parlamentarni stranki PS in SDS.
»Poplnoma jasno je, da je sprememba referendumske ureditve eno izmed prednostnih reformnih vprašanj. Glede možnosti te ustavne spremembe sem velik optimist, ker smo zelo blizu potrebnim 60 glasovom podpore,« je včeraj dejal Virant. A parlamentarni računi kažejo drugače.
Z zaostrenimi pogoji, ki bi razpis referenduma dovoljevali le še 40.000 volivcem in navadni večini poslancev, prepovedovali pa glasovanje o zakonih, ki se nanašajo na človekove pravice, obrambo države, odpravo posledic naravnih nesreč in zakonih, ki vplivajo na izvrševanje državnega proračuna ali druge javnofinančne odhodke, ter določa najmanj 35-odstotno volilno udeležbo, se namreč brezpogojno strinjajo le v manjših strankah, DL, SD, SLS in Desusu.
K njihovim 28 glasovom lahko prištejemo še štiri glasove NSi, ki podporo pogojujejo z zaostritvijo vstopnih pogojev, torej, da bi namesto zdaj veljavnih 2500 na ulici zbranih podpisov za začetek postopka potrebovali 10.000 na upravni enoti overjenih podpisov. Ti bi se sicer pozneje šteli med zahtevanih 40.000 predlagateljev, torej bi pobudniki referenduma po začetku postopka za uspešen razpis ljudskega odločanja potrebovali »le« še 30.000 podpisov.
PS in SDS zadržani
»Predlog NSi je za nas sprejemljiv. Strinjamo se, da je referendumsko zakonodajo smiselno izboljšati, zato smo omenjene ustavne spremembe pripravljeni podpirati še naprej,« je zatrdil vodja poslanske skupine SD Janko Veber, s takšnim predlogom pa se strinja tudi »mala koalicija« – DL, SLS in Desus.
To pomeni, da Virant lahko začne parlamentarni postopek, saj ima njegov predlog zagotovljeno podporo zakonsko določenih 20 poslancev, ne pa tudi za uveljavitev potrebne dvetretjinske večine. To mu lahko zagotovi le sodelovanje ene izmed dveh največjih parlamentarnih strank, PS in SDS, pa še v tem primeru bi morali glasove dodati tudi najmanj en nepovezan poslanec ali predstavnika narodnih manjšin.
Ta sta sicer ob tesnih glasovanjih večkrat poudarila, da pri odločanju nočeta biti »odločilen jeziček na tehtnici«. Po drugi strani bodo nepovezani poslanci v tem primeru verjetno glasovali tako kot njihove nekdanje stranke DL, Desus in PS, kar bi morda že lahko zagotovilo večino.
V Janševi in Jankovićevi stranki se pod Virantov predlog za zdaj še niso podpisali, tudi včeraj pa so bili zelo skopi s komentarji. »Spremembe referendumske zakonodaje so predmet nadaljnjih pogovorov,« so sporočili iz SDS, v PS pa so ponovili, da vztrajajo pri predlogu, da se nova referendumska zakonodaja uveljavi leta 2015. Ob tem so v Pozitivni Sloveniji tudi zanikali naše neuradne informacije, da naj bi prav oni popustili pri svojih pogojih in tako zagotovili potrebno podporo.
»Naša stališča za zdaj ostajajo enaka, o novih predlogih pa bomo več lahko povedali po jutrišnjem sestanku,« so povedali v PS.
