Prvi pravni korak za odpis dolgov

Ljubljana – Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je večkrat napovedala, da naj bi odpis dolgov za pomoč socialno najšibkejšim izvedli jeseni. Da bo to mogoče, je vlada danes sprejela predlog zakona o pogojih za izvedbo odpisa dolgov.

Čeprav se bodo upniki za sodelovanje pri tem projektu, ki naj bi olajšal stisko ljudem na robu preživetja, odločili povsem prostovoljno in za to ne bodo dobili nobenega davčnega odpustka, kot so to izpeljali na Hrvaškem ali kot je predlagala Združena levica, je zakon potreben za to, da odpis dolgov ne bo povzročil dodatnih stroškov nikomur, niti dolžnikom niti upnikom. Davčna zakonodaja namreč odpust dolga šteje kot drug dohodek in je obdavčen. Poglavitna rešitev zakona je določitev posebne davčne ureditve za izvedbo odpisa, torej oprostitev plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti dolžniku – fizični osebi.

Popenostavljeni odpis

Z njim poenostavljajo tudi izvedbo odpisov na strani upnikov in določenih dolgov na strani države. »To pomeni, da nihče v postopku odpusta dolgov ne bo imel dodatnih stroškov in da bodo postopki poenostavljeni,« so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Posebna davčna ureditev dohodkov odstopa od sistemske ureditve in posega v več predpisov, ki bi onemogočili učinkovito izvedbo ukrepa.

»Odpis dolga bo izveden na podlagi sporazuma med predlagateljem zakona in upniki, ki imajo terjatve do državljanov v hudi materialni in socialni stiski,« so poudarili na ministrstvu. V predlogu so določeni tudi pogoji, za katere velja posebna davčna obravnava. Jasno so opredeljeni tudi dolžniki: prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, nekateri prejemniki otroškega dodatka pa tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja.

Odpis bo možen za dolgove, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma rednih življenjskih stroškov, v nasprotju s predlogom ZL pa telekomunikacije pri tem ne bodo vključene. Na Hrvaškem so sicer po nekaterih podatkih zapadli računi za mobilno telefonijo in internet znašali skoraj štirideset odstotkov neizterljivih obveznosti.

Vlada je DZ predlagala, da zakon obravnava po nujnem postopku, »saj je treba razbremeniti socialno najbolj ogrožene do jeseni, in sicer zaradi novih stroškov, ki nastanejo z novim šolskim letom in staršem nalagajo nove velike obremenitve, jesenski čas pa je povezan tudi s stroški nove kurilne sezone«.