Tiskane izdaje
Ljubljana – Leto 2014 se bo v političnem smislu zapisalo v zgodovino kot leto volitev: potekale so redne evropske in lokalne volitve, a tudi predčasne parlamentarne, na katerih je močno zmagala Stranka Mira Cerarja (SMC).
Cerar je na volitvah prepričal s podobo poštenega in zmernega politika. Nasproti mu je stal ideološko veliko bolj profiliran in kontroverzni prvak SDS Janez Janša, ki je zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria pred volitvami odkorakal v zapor. Konec avgusta se je oblikovala koalicija treh strank SMC, Desus in SD, v opoziciji pa so pristale SDS, NSi, ZL in Zaab. Vlada je bila imenovana 18. septembra, za premiera pa je bil imenovan Cerar.
Danes je natanko sto dni vlade Mire Cerarja. Kot pravi premier, ministrska ekipa dela po načrtu in se pripravlja na leto, ki bo njegovem prelomno. Pregledali smo, kaj je bilo v tem času storjenega v ključnih resorjih in kje se pojavljajo zaostanki.
Notranja politika
Na julijskih volitvah je s 34 odstotki in 36 mandati v državnem zboru zmagala stranka Stranka Mira Cerarja. Drugič zapored po letu 2011 se je zgodilo, da je na volitvah slavil novinec v politiki, tokrat SMC še bolj prepričljivo kot Pozitivna Slovenija pred tremi leti. A letošnje predčasne volitve niso bile posebne le zato, ker so potekale sredi poletnih počitnic, zaradi česar je bila volilna udeležba rekordno nizka (51,73-odstotna), ampak je ljudska volja omogočila oblikovanje koalicije iz samo treh strank, kar se v sodobni politični zgodovini Slovenije še ni zgodilo. To bi lahko bil dodaten dejavnik stabilnosti, ob predpostavki, da se trije partnerji lažje uskladijo kot štirje ali celo pet, kolikor jih je štela zadnja Janševa vlada. Na drugi strani imamo izjemno pisano opozicijo. Poleg že omenjene SDS, ki se je pomaknila bolj proti desni, imamo še NSi, ki se poskuša v političnem prostoru umestiti na zmerno desnico. Na levi strani spektra imamo Združeno levico in veliko bolj na sredini stranko nekdanje premierke Alenke Bratušek Zaab, ki pa po neuspelem vstopu v koalicijo še vedno išče pravi smisel. Pri čemer uvrstitev Zaab v parlament ni bilo tolikšno presenečenje kot izpad SLS v drugo politično ligo. Krčenje podpore SDS, minimalna rast NSi in izpad SLS so dejanski prvovrstni politični »dogodek« letošnjega leta. Zato se pred vstopom v novo politično leto zastavlja vprašanje: Ali bo slovenska desnica sposobna v prihodnjem letu ponuditi kakšno inovacijo?
Zdravje
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v tem času ni naredila ničesar, kar bi novinarji opazili, z izjemo tega, da je imenovala nov zdravstveni svet. Na tiskovni konferenci pred prazniki pa je javnosti povedala še o treh točkah svojega delovanja: prva, ministrstvo je izvedlo pregled projekta sanacije vodovodnega omrežja na Onkološkem inštitutu in se odločilo za preprojektiranje, kar bo podaljšalo čas izvedbe del z enega leta na 18 mesecev. Druga, objavilo je razpis za drugo fazo gradnje ljubljanske urgence. Tretja, pripravili so zakon, ki bi vrnil javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke pod okrilje ministrstva, in ga poslali v medresorsko usklajevanje. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da se zdravstvu ne obeta nikakršna sprememba niti v letu 2015. Ministrica se je namreč odločila imenovati mednarodno komisijo, ki bo šest do osem mesecev proučevala sistem, šele za tem bo ministrica začela pripravljati zakone. Tako je očitno, da bo celo leto minilo brez odločitve o smeri razvoja. V zdravstvu pa se precej mudi, saj se zaradi pomanjkanja denarja čakalne dobe daljšajo in vedno več bolnikov čaka nedopustno dolgo, kar je škodljivo in tudi nezakonito.
Pravosodje
Pravosodje je pred reformo, ki vključuje zakonodajne posege za povečanje zaupanja javnosti v njegovo delo in s tem povezano bolj pregledno delovanje ter omejevanje korupcijskih tveganj ob krepitvi integritete in etike. Pravosodni minister Goran Klemenčič je v državnozborski postopek vložil šest zakonov. Enega od njih so poslanci že sprejeli po nujnem postopku, o petih se bodo po skrajšanem postopku izrekali na januarski seji. Minister jih je označil kot prvi korak k reformi pravosodja, njegovi gradniki, kot jih poimenuje Klemenčič (odvetniška zbornica, sodišča, sodni svet, tožilstva, državnotožilski svet …), pri tem niso imeli veliko besede. Minister rokohitrske zakonodajne spremembe opravičuje s priporočili Greca, a se mnogi z njimi ne strinjajo.
Za prihodnje leto si je ministrstvo, kot je razbrati z njegove spletne strani, zadalo »ambiciozen normativni program, ki obsega pripravo in začetek zakonodajnega postopka za 15 novel zakonov in tri povsem nove zakone«. Kaj vse se skriva za tem, ni mogoče niti v osnovnih obrisih razbrati, saj Klemenčič po stotih dneh ministrovanja še vedno o tem molči. Kaj denimo pomeni »vzpostavitev centraliziranega sodišča za regulatorne kaznovalne prestopke, ki jih vodijo neodvisni državni organi, kot so ATVP, AVK, BS, ANZ«, ostaja neznanka. Je bolj otipljiva napoved enega »od ključnih strateških zakonodajnih projektov«, to je ukinitve preiskovalnega sodnika? Gre za nekaj, za kar se je zavzemalo že nekaj Klemenčičevih predhodnikov – vsi za zdaj neuspešno.
Banke
Vlada je sanacijo bank nadaljevala tam, kjer je predhodna končala. Vplačala je drugi del dokapitalizacije Abanke v višini 243 milijonov evrov, tretja največja slovenska banka pa je za tem začela prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Država je ta mesec s 190 milijoni evrov dokapitalizirala še Banko Celje, ki je z DUTB prav tako že podpisala pogodbo o prenosu nedonosnega premoženja. Naslednji korak bo verjetno združitev obeh bank in njena prodaja. Že dalj časa pa se privatizira NKBM, ki jo je na seznam za prodajo uvrstila vlada Alenke Bratušek. Čeprav je Miro Cerar pred časom napovedoval prodajo mariborske banke do konca leta, se je prodajni proces zavlekel. Madžarska banka OTP in sklad Apollo sta namreč zaradi rezultatov stresnih testov popravila zavezujoči ponudbi. Stresnih testov NLB in NKBM – za razliko od banke SID – nista prestali, a državna dokapitalizacija ni bila potrebna, saj sta banki kapitalski primanjkljaj pokrili sami. Prihodnje državne dokapitalizacije naj bi preprečil sklad za reševanje bank, iz katerega se bodo financirali morebitni novi izredni ukrepi Banke Slovenije. Ob pripravi zakona o bančnem skladu je vlada sprejela tudi odziv na poročilo protikorupcijske komisije glede delovanja DUTB; glede tega finančno ministrstvo načrtuje spremembo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katerim bodo odpravljene pomanjkljivosti sedanje ureditve, vključujoč krepitev določb glede preprečevanja korupcije. Ministrstvo spreminja tudi politiko prejemkov DUTB.
Javna uprava
Vladni ekipi Mira Cerarja je v stotih dneh vladanja uspelo doseči dogovor s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih glede plač. S tem se je izognila protestom in verjetni splošni stavki v javnem sektorju in si vsaj za nekaj časa zagotovila socialni mir. Dogovor podaljšuje že letos veljavne ukrepov do konca leta 2015: med drugim znižano plačno lestvico, podaljšanje neusklajevanja osnovnih plač, podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti, znižan regres za letni dopust in podaljšanje omejenega izplačevanja delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Poleg 313 milijonov evrov je vladi uspelo doseči med 20 in 40 milijonov evrov dodatnih prihrankov. Nova vlada beleži nekaj uspehov tudi pri socialnem zavarovanju in urejanju trga dela. Za zmanjšanje brezposelnosti in prekarnosti dela med mladimi je preuredila študentsko delo in zaposlovanje mladih, ministrici za delo Anji Kopač Mrak pa je z ekipo uspelo podaljšati tudi druge ukrepe, s katerimi poskuša vlada zajeziti težave na teh področjih. Uredila je perečo problematiko upokojenskega opravljanja samostojne dejavnosti, pripravljene so spremembe pri zaposlovanju in zaposlitveni rehabilitaciji invalidov, intenzivna pogajanja pa potekajo tudi za sprejetje novega socialnega sporazuma za obdobje 2014–2018.
Kultura
Med vsemi ministrskimi kandidati, ki jih je na površje prinesla povolilna strankarska aritmetika, je prav ministrica Julijana Bizjak Mlakar doživela največje nasprotovanje. Ne na strani politike, tej je bolj ali manj vseeno, kdo bo upravljal kulturni resor, ampak na strani dela aktivne kulturne javnosti, neposrednih »proizvajalcev« torej.
Njen prvi dosežek je zagotovo, da ji je uspelo kritične glasove utišati, enega od njih pa celo pridobiti za državnega sekretarja in svojega namestnika. Njen drugi uspeh je, da je – magistra poslovne politike in organizacije pa še profesorica matematike povrhu – dopovedala finančnemu ministru, kako bi bilo 8,8 milijona evrov, položenih na oltar rebalansa, za kulturo pogubnih. Tako lahko še naprej upravlja kupček 165 milijonov. Na tretjega in vse nadaljnje uspehe bo treba počakati. Za zdaj si svoja delovna področja odpira s kritiziranjem večino tega, kar so storile prejšnje ekipe na Maistrovi 10, zlasti zadnja, Grilčeva. Vse osnutke zakonov s krovnim zakonom (ZUJIK) vred je razglasila za zgolj delovno gradivo. Samozavesti novi ministrici ne manjka, tudi ljubezni do domačijsko pojmovane kulturne dediščine ne, vse drugo, kar je potrebno za ta resor, pa za zdaj vzbuja nekaj zaskrbljenosti in skeptičnega skomigovanja z rameni. In malo upanja, da utegne postati oboje odveč.
Privatizacija
Slovenija od imenovanja aktualne vlade ni prodala še nobenega državnega podjetja. Po pred- in povolilnem privatizacijskem zastoju je vlada potrebovala kar dva tedna, da je vlagateljem in tudi Slovenskemu državnemu holdingu dala jasen signal, da se prodaje podjetij z že potrjenega seznama 15 družb nadaljujejo. Vprašljivo je bilo zlasti nadaljevanje postopka prodaje Telekoma Slovenije, saj so se v aktualni koaliciji začele pojavljati ideje o razdelitvi družbe na infrastrukturni in storitveni del. Prodaja Telekoma, ki bi morala biti po prvotnih načrtih končana že jeseni, se bo tako zavlekla v prihodnje leto. Neuradno je slišati, da so se nekateri zainteresirani kupci iz postopka že umaknili. Sloveniji do konca leta tudi ne bo uspelo prodati NKBM, kot je obljubila Bruslju.
Čeprav bi se to moralo po zakonu zgoditi že pred petimi meseci, vlada še vedno ni sprejela strategije upravljanje državnih kapitalskih naložb, ki naj bi opredelila, katere naložbe bodo strateške in iz katerih se bo država umaknila. Ministrstvo za finance je ta dokument obljubljalo do konca leta, zdaj ga napoveduje za januar. Premier Miro Cerar je zanj napovedal iskanje širšega soglasja, znano pa je, da so pogledi na to različni celo v koaliciji.
***
Pripravili: Majda Vukelić, Maja Grgič, Peter Kolšek, Mario Belovič, Milena Zupanič, Nejc Gole, Zoran Potič
