Tiskane izdaje
Ljubljana − Revizija je obsegala obdobje od 1. januarja 1992 do 1. junija 2016, saj so bili v letu 1992 sprejeti temeljni zakoni s področja zdravstva, ki se od takrat niso bistveno spremenili. Revizijsko poročilo z naslovom Organizacijski in kadrovski izzivi zdravstvenega varstva v RS je računsko sodišče izdalo danes.
Ugotovilo je, da ministrstvo za zdravje na področju organiziranosti in kadrovske pokritosti zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene mreže v omenjenem obdobju na tem področju ni bilo učinkovito.
Nedoslednost ministrstva pri izvajanju pristojnosti
Z revizijo je računsko sodišče najprej preverilo vlogo ministrstva pri določanju javne zdravstvene mreže, ki je temeljna organizacijska struktura na področju izvajanja zdravstvene dejavnosti, in ugotovilo, da ministrstvo ni vedno dosledno izvajalo svojih pristojnosti.
Neustrezne spremembe
Prvi načrt zdravstvenega varstva, ki bi moral določiti merila za javno zdravstveno mrežo, je bil kljub drugačnim načrtom sprejet šele leta 2000. Do takrat se obseg javne zdravstvene mreže sicer ne bi smel spremeniti, kljub temu pa so se že pred letom 2000 spreminjale dejavnosti javnih zavodov in se podeljevale koncesije, kar je povzročalo spremembe javne zdravstvene mreže brez ustreznih pravnih in strokovnih podlag.
Med letom 1992 in letom 2016 sta bili zgolj dve veljavni resoluciji, ki sta veljali le za obdobje devetih od skupno 24 let, je ugotovilo računsko sodišče.
Navedlo je tudi, da ministrstvo nima zanesljivih, točnih in ažurnih podatkov ter evidenc, prav tako nima urejene dokumentacije tako, da bi imelo pregled nad urejenostjo oziroma organiziranostjo javne zdravstvene mreže. Ta neurejenost velja tako za javne zdravstvene zavode, katerih ustanoviteljica je država, kot tudi za koncesionarje.
Računsko sodišče je ocenilo, da je bilo ob preveč pasivni vlogi ministrstva javnim zavodom v preveliki meri dopuščeno, da sami izbirajo, katere vrste zdravstvene dejavnosti bodo opravljali. S tem pa deloma tudi določanje zdravstvene mreže na sekundarni ravni, in sicer brez ustrezne analize potreb in vizije razvoja zdravstvene mreže.
Nepreglednost nad dovoljenji in konsecijami zasebnikom
Ministrstvo po navedbah računskega sodišča tudi ni imelo in kljub storjenim pomembnim korakom še vedno nima celovitega in točnega pregleda nad stanjem na področju izdanih dovoljenj in podeljenih koncesij zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Od leta 2000 je vsaj trikrat začelo vzpostavljati evidence o podeljenih koncesijah, ki pa kljub temu še vedno niso popolne in točne.
Medtem ko so vsaj nekatere občine podeljevale koncesije z javnimi razpisi, ministrstvo do aprila 2016 ni izvedlo nobenega javnega razpisa za podelitev koncesij na sekundarni ravni. Po ocenah računskega sodišča s tem ni omogočilo konkurenčnosti med zainteresiranimi zasebnimi izvajalci za opravljanje zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži. Računsko sodišče tudi meni, da je ministrstvo koncesije podeljevalo na nedosledno, neprimerljivo in netransparentno.
Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da ministrstvo nima pregleda nad izkoriščenostjo zdravstvenega kadra ter da, kljub temu da je od leta 2008 pristojno za izvajanje nadzora nad zakonitostjo delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tega nadzora ni izvajalo. Prav tako ni izvajalo sistematičnih nadzorov nad zbornicami, ki izvajajo javna pooblastila.
