Ljubljana – Predlog za urejanje kolektivnih kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ je prestal prvo parlamentarno sito s podporo SMC, SD, Levice in nepovezanih. O zakonu, ki ne podeljuje političnih pravic, je slišati številne pomisleke. Vlada še ni dala mnenja.
Predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji so po besedah prvopodpisanega Dragana Matića v SMC pripravili v sodelovanju s predstavniki skupnosti Srbov, Hrvatov, Bošnjakov, Črnogorcev, Albancev in Makedoncev, vložili pa so ga s podporo SD, Levice in dveh predstavnikov Desusa. Z njim naj bi država zagotovila »stalno skrb za ustvarjanje možnosti ohranjanja in razvoja identitete«, kot se je izrazil Matić.
Zakon predvideva preoblikovanje službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo in ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ ter nanj prenaša pristojnosti financiranja.
Ustanovili bi tudi svet kot posvetovalno telo vlade, predstavnike narodnih skupnosti v njem pa bi imenovale njihove reprezentativne organizacije, pri čemer bi upoštevali število članov zvez društev, zlasti pri skupnostih, kjer jih je več. S tem pravnim okvirom bi sistemsko uredili financiranje urada, pa tudi zvez društev, ki do denarja ne bi prišle le na razpisih za konkretne programe kot doslej, temveč bi društva dobivala sredstva tudi za prostore, računalniško opremo in morebitne zaposlene.
Kakšne bodo finančne posledice predloga, še ni mogoče oceniti, saj morajo najprej soočiti stališča skupnosti o tem, kakšne so njihove potrebe, je dejal Matić, ki poudarja, da se s tem zakonom izpolnjuje politična zaveza, ki jo je državni zbor leta 2011 dal v deklaraciji o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Omogočal bo spodbujanje, razvoj in ohranitev narodne identitete in okrepil zavedanje o enakopravni integriranosti s slovensko družbo, zagotavljajo snovalci. V popisu leta 2002 se je okoli 11 odstotkov prebivalcev opredelilo za pripadnike narodov nekdanje SFRJ.
Kaj pa Nemci?
Za Levico je takšna ureditev korak v pravo smer, so pa prepričani, da bi morale biti manjšine zapisane v ustavo. Iz SDS, NSi in dela Desusa pa je slišati številne pomisleke – od tega, da je za vsebinsko razpravo premalo podatkov, denimo, kaj konkretno je služba za kulturne raznolikosti naredila in česa ni, koliko sredstev je zdaj namenjenih za podporo društvom ter kaj naj bi bilo komu kršeno. V SDS so prepričani, da pravice manjšin urejajo že obstoječi zakoni, ščiti jih celo ustava, prvemu podpisniku Matiću pa so večkrat posredno očitali, da ustanavlja urad, da bi imel zaposlitev po volitvah, kar je pa sam neposredno zavrnil.
Primož Heinz iz Desusa, ki je napovedal, da bodo njihovi poslanci glasovali po lastni vesti, pobudo razume »predvsem v smislu, da matične države premalo financirajo te narodnosti in da je to pritisk na državo Slovenijo, da izdatneje financira manjšine«. Zakon po njegovem mnenju hkrati sproža več vprašanj, kot daje odgovorov. Ne dotika se na primer Nemcev, Avstrijcev in Judov v Sloveniji.
Kar ni ostalo neopaženo, pa je, da svojega mnenja o predlogu ni dala vlada. To menda niti ni nujno v tej fazi postopka, posredovali naj bi ga do obravnave na matičnem odboru, kar naj bi bilo v začetku marca. Vendar je po naših informacijah mnenje že bilo uvrščeno na dnevni red zadnje seje, a potem tudi umaknjeno, ker naj bi bilo potrebno še usklajevanje. Neuradno je slišati, da je bil predlog mnenja, ki so ga spisali na ministrstvu za kulturo, negativen. Menda predvsem zato, ker nekatere rešitve ne bi bile izvedljive. Nekatere pomisleke naj bi imeli tudi v vladni zakonodajni službi. Pojavljala naj bi se vprašanja o skladnosti zakona z ustavo.