Tiskane izdaje
Ljubljana - »Zbrali smo nekaj čez tri tisoč podpisov. S tem se je odprla možnost javne razprave,« je povedala odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, ko je tik pred 16. uro v vložišče državnega zbora predala pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi. Sprememba zakona bi parlamentu omogočila napotitev vojakov na mejo, da bi pomagali policistom pri obvladovanju množice beguncev, ki se zgrinjajo čeznjo.
»Zbiranje je bilo kar naporno, sedemdnevni rok je kratek. Vmes je bil vikend... Čeprav je že kazalo slabo, nam je danes vendarle uspelo zbrati dovolj podpisov,« je Dervaričeva opisala dogajanje in se zahvalila vsem, ki so prispevali podpise. Danes, preden so pobudo predali, so jim sodelavci podpise prinašali iz številnih slovenskih mest.
Zaradi pobude novela zakona o obrambi danes ali jutri ne bo objavljena v uradnem listu, vlada pa državnemu zboru zato še nekaj časa ne bo mogla predlagati, naj na mejo napoti vojsko z določenimi policijskimi pooblastili.
Ustava prepoveduje odločanje o zakonih, ki so nujni za obrambo države
Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) bo podpise poslal v preverjanje notranjemu ministrstvu, pobudo samo pa bodo preverili pravniki v državnem zboru. Če se pokaže, da Radio Študent ni naredil napake ali zbral premalo podpisov, bo jim Brglez moral odrediti rok za zbiranje 40.000 podpisov, državni zbor pa bo po tem lahko odločal o prepovedi zbiranja podpisov in referenduma, ker ustava prepoveduje odločanje ljudstva o zakonih, ki so nujni za obrambo in varnost države.
Kot smo poročali, je vlada spremembo zakona o obrambi prejšnji teden predlagala po celonočni seji, že naslednji dan jo je 66 poslancev tudi na izredni nočni seji uzakonilo, državni svet pa se je, ker jih je k temu zaradi interesov varnosti države pozval premier Miro Cerar, takoj odpovedal možnosti veta.
Pobudniki referendumske procedure so prepričani, da sprememba zakona o obrambi begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države in torej za odmik od moderne ureditve, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice.
Na pomislek, da s pobudo vladi povzročajo težave, ker vojaki ne bo mogla pomagati izmučenim policistom, je Matej Janković odgovoril, da vojska na meji že aktivno sodeluje in zakon torej tega ne omejujeje.
Na opozorilo, da so vojak na mejii brez vsake pristojnosti, ko gre za civiliste, pa je dodal, da je treba spremeniti dojemanje krize, ne gre za varnostno, gre za humanitarno krizo in če jo dojemamo tako, ni razlogov za vojake.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je za jutri sklical tiskovno konferenco o aktualnih političnih razmerah.
