Rast plač ustavljena, varčevanje z reorganizacijo

Ljubljana – Javni sektor jeseni čakajo vroča pogajanja o ukrepih za zamrznitev plač in tudi o morebitni reorganizaciji. Preverili smo, kako so se gibali izdatki za plačno maso od začetka ekonomske krize in koliko javnih skladov, občin, krajevnih skupnosti, vladnih služb in drugih institucij pozna naš javni sektor.

Vladni pogajalci in predstavniki sindikatov bodo predvidoma septembra znova sedli za pogajalsko mizo. Vlada pred sindikate prihaja z dvema varčevalnima paketoma. S prvim bo predlagala podaljšanje nekaterih varčevalnih posegov v plačni sistem, ki se iztečejo konec tega leta, z njimi pa želi prihodnje leto za 145 milijonov evrov zmanjšati izdatke za plače, ki bi jih po trenutnem dogovoru morala izplačati.

Uradni podatki kažejo, da so številni varčevalni dogovori s sindikati in tudi enostransko ukrepanje vlad v preteklosti dodobra ustavili rast izdatkov za plače in jih nekoliko znižali. Za plače v javnem sektorju je bilo treba leta 2008, ko se je začela globalna ekonomska kriza, odšteti 278.856.955 evrov, lani so bili ti izdatki za dobrih osem milijonov nižji (270.282.731 evrov). Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je v istem obdobju evrov zvišala za 11 evrov. Podoben trend opazimo pri gibanju števila zaposlenih, ki se je tudi nekoliko zvišalo. Vseh javnih uslužbencev je bilo leta 2008 po metodologiji Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) 155.935, šest let pozneje pa skoraj 2000 več, in sicer 157.792.

Število institucij se je razbohotilo

Poleg podaljšanja nekaterih ukrepov je predvideno tudi zmanjšanje izdatkov za dodatnih 165 milijonov evrov. Ministrstvo za javno upravo (MJU) bi to vsoto prihranilo z reorganizacijo in centralizacijo določenih služb v javnem sektorju, torej z zmanjšanjem drugih stroškov dela. Pogajalskih izhodišč vlade za reorganizacijo še ni, so nam včeraj povedali na MJU, bo pa šlo »za premišljene organizacijske ukrepe«, ki lahko pomenijo denimo združevanje posameznih institucij ali pa racionalizacijo delovnih procesov. Manevrski prostor za tovrstno varčevanje zagotovo obstaja, kažejo podatki. Od osamosvojitve pa do danes je v javnem sektorju namreč nastalo kar 2827 pravnih oseb. Največ je javnih zavodov (1460), več kot tisoč organizacij pa deluje na ravni lokalnih skupnosti (več v priloženih tabelah).