Raziskava ŠOS: Študenti si želijo sedmo stopnjo izobrazbe

3771 študentov je ocenilo, da imajo s prvo bolonjsko stopnjo slabše pogoje za zaposlitev.

Objavljeno
30. maj 2014 13.18
Posodobljeno
30. maj 2014 13.49
Socialdemokrata Igorja Lukšiča na FDV. V Ljubljani 9.10 2013
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana − Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so danes predstavili rezultate pete raziskave Evroštudent Slovenija, ki jo je lani izvedla ŠOS.

Namen raziskave je zbrati podatke o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti, je dejala Jelena Štrbac Nemec in med ugotovitvami posebej omenila trend nadaljevanja študija.

»Študentske organizacije že vseskozi opozarjajo, da z bolonjsko reformo študijski programi niso bili ustrezno prenovljeni in da so študenti s prvo bolonjsko stopnjo težje zaposljivi, tudi zaradi formalnosti, ki jo predstavlja raven pridobljene izobrazbe,« je pojasnila Nemčeva. Po njenih besedah slovenski študenti ocenjujejo, da so slabši na trgu dela tudi zaradi tega, ker ne dosegajo sedme ravni izobrazbe kot prejšnji univerzitetni diplomanti. Ta trend se je s to raziskavo po njenih navedbah še dodatno potrdil.

V raziskavo so bili večinoma vključeni študenti prve bolonjske stopnje, ki so v več kot 80 odstotkih odgovorili, da bodo študij nadaljevali na drugi bolonjski stopnji, večina od teh pa bo študij nadaljevala prav na istem visokošolskem zavodu, je dejala Štrbac Nemčeva.

Študenti si kot celoto predstavljajo petletni študij. Tudi programi so večinoma takšni, da se drobijo na prvo in drugo stopnjo ter se ravno zaradi tega potem študenti odločijo za nadaljevanje študija, da pridobijo sedmo stopnjo izobrazbe, kar jim tudi omogoča boljše vstopne pogoje na trgu dela, je povedala Štrbac Nemčeva.

S projektom na nacionalni ravni končujejo, pred njimi so le še usklajevanja s konzorcijem za pripravo skupnega evropskega poročila Eurostudent, je še dodala.

Udeležence posveta je nagovorila tudi Tjaša Beričič z ministrstva za izobraževanje in poudarila, da je namen tovrstnih raziskav oblikovanje politik slovenskega visokošolskega prostora.