Razkriti lobistični stiki v zadnjih treh letih

Protikorupcijska komisija je objavila zapisnike o lobističnih obiskih pri odločevalcih, lobisti so ogorčeni.

Objavljeno
23. september 2014 19.01
Suzana Kos, Sandra Hanžič
Suzana Kos, Sandra Hanžič

Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije je na svoji spletni strani objavila zapisnike prijavljenih lobističnih stikov od leta 2011, iz njih pa je mogoče razbrati, kdo vse si je podajal kljuke, denimo, pri predsednici vlade Alenki Bratušek, med drugim je bil pri njej tudi prvi mož Mercatorja Toni Balažič, ki poudarja, da je premierko seznanjal »s potekom finančnega prestrukturiranja družbe po tako imenovanem samostojnem scenariju, ki je bil pomemben tudi za stabilizacijo slovenskega bančnega sistema in ne le za sam Mercator.

Pri Alenki Bratušek oziroma v njenem kabinetu se je sicer letos zglasil tudi predsednik uprave Vzajemna Aleš Mikeln (da bi vplival na sprejem zakona o spremembah zakona o zdravstvenem zavarovanju). Direktor Bojan Bratuša se je pri premierki pozanimal o možnostih investiranja v Sloveniji, predsednica uprave Polzele Karmen Dvorjak pa je želela dobiti državno pomoč za Polzelo.

Iz tujine so prišli Arielle Malard de Rothschild in Tibor Deak (iz pariške družbe Rothschild Global Financial Advisory), direktor Financial sponsors group Barclays Slavko Andrejevič (ki je želel investirati v Telekom) in Miha Kline iz farmacevtske družbe Eli Lilly, ki se je zanimal za delovanje svoje družbe pri nas.

Na »financah« sedem tujcev

»Prav nič ne bom komentiral. Mi smo vse sestanke z lobisti prijavili, nisem pa prepričan, da so vsi ravnali tako,« nas je danes odpravil Uroš Čufer, nekdanji finančni minister, ko smo ga vprašali ali se bo morebiti zaposlil v kateri od tujih finančnih ustanov, ki ga je lobirala v času vodenja ministrstva. Funkcijo je zapustil pred dnevi, kot je znano, ga čaka v NLB služba, ki jo je opravljal pred nastopom ministrske funkcije; ali bo morebiti delal kje drugje, pa Čufer še ne ve. Zapisniki sicer kažejo, da so imeli lani na finančnem ministrstvu sedem lobističnih obiskov tujih finančnih ustanov.

Letos pa so jih med drugim obiskali Kolektor Group (z željo po vplivu na prodajo Litostroj Power, kar pa ni v pristojnosti ministrstva) in slovenski zastopnik britanskega podjetja Shalon Services Marko Vilfan, ki se je zanimal o odkupu slovenskih terjatev do podjetja Jugoimport SDPR.

Iz Velike Britanije so k državnemu sekretarju Mitji Mavku prišli Jerome Finkel in David Chkonia (Blackrock; zanimala sta se za ravnanje s tvegano aktivo bank). David Mazerot (Societe Generale; izrazil je interes za privatizacijo) ter Francisco Menjibar in Gabriele Capparrone (Apax Partners LLP, prav tako z interesom po privatizaciji).

Zanimanje za privatizacijo je izrazil tudi Matteo Zenari (italijanski Societe Generale) ter Farhad Azima, John Catsimatidis in James W. Jacobs (avstrijski Solitaire Consulting GmbH). Vlagati v tvegane terjatve slovenskih bank je želel Magnus Lagerkvist iz švedske družbe Lagerkvist & Partners.

Proti volitvam v Ankaranu

Stike z lobisti so prijavile parlamentarne stranke Desus, SD, NSI in dve zdaj že nekdanji DL in PS. Pri nekdanjemu predsedniku državnega zbora Janku Vebru pa so lobirali pravniki Aleš Zalar, Franci Grad in Janez Čebulj, z željo, da Veber ne bi razpisal lokalnih volitev v Ankaranu.

Lobisti ogorčeni

Protikorupcijska komisija je zapise o stikih z lobisti objavila zaradi povečanega zanimanja javnosti. Pri zapisih lobirancev o stikih z lobisti so prekriti varovani osebni podatki in morebitne poslovne skrivnosti; razkrivajo pa številne lobistične stike na vladi in političnih strankah. »Po zakonu o lobiranju je komunikacija med lobistom in lobirancem nejavna in če mene vprašate, je ravnanje komisije protizakonito. Lahko pa že tudi napovem, da finančnih ustanov, ki so z objavo razkrite, ne bo nikoli več k nam,« ocenjuje registrirani lobist Andrej Drapal.

»To je idiotizem in dobronamerni diletantizem; če mislijo, da bo objava pripomogla k večji transparentnosti, se motijo, nasprotno, še več se bo spokušalo prikriti,« pa komentira razkritje lobist Miloš Čirič. Vsi tisti, ki menijo, da bo s tem transparentnost lobiranja večja ali da bodo novinarji lahko iz teh stikov poiskali morebitne nepravilnosti, po njegovem živijo v veliki zmoti. Več bo histeriranja, nezakonitega lobiranja pa zato ne bo manj.

Objava zapisnikov je nepopisna neumnost in vsekakor ne more preprečiti netransparentnega lobiranja, ki se po Drapalovih besedah dejansko dogaja predvsem med paradržavnimi priskledniki in državo. Lov na čarovnice, ki ga bo povzročila objava, kaže popolno nerazumevanje dogajanja v naši državi. »Stvari gredo v to smer, da se za deset hrčkov napiše 200 strani zakona, volkovi pa se medtem med sabo požirajo za plen,« je še slikovit Drapal.

Lani je bilo od blizu tisoč prijavljenih lobističnih stikov le okoli 30 takšnih, ki so jih opravili prijavljeni lobisti. Transparentnost lobističnih stikov je zelo ohlapna, objava pa je le kaplja v morje večje preglednosti dogajanja, pa meni Vid Doria iz društva Integriteta – Transparency International Slovenia; po njegovem je sicer največ problematičnega lobističnega dogajanja na področju lokalne samouprave.