Tiskane izdaje
Ljubljana – Izredna seja, na kateri bodo poslanci že razpuščenega parlamenta znova odločali o novelah kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku, zakona o gospodarskih družbah, zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, bo v sredo, 2. novembra.
Odločitev je včeraj sprejel kolegij predsednika državnega zbora Ljuba Germiča. Poslanci se bodo morali sestati zaradi petkratnega veta, ki ga je državni svet (DS) izglasoval v torek.
Odziv na te odločitve svetnikov so bile precej burne, saj so tudi nekateri člani sveta ugotavljali, da so bili sprejeti nepremišljeno, v političnem prostoru pa so spet obudili vprašanja o položaju in vlogi nesojenega »drugega doma« slovenskega parlamenta.
Stranka Zares se je že izrekla za njegovo ukinitev, saj ga vidi kot »nekakšen slepič zakonodajne veje oblasti«, ker praksa kaže, da vanj vdirajo »tako interesi strank kot lobijev«. Tudi Lista Gregorja Viranta je za njegovo ukinitev, medtem ko ga Lista Zorana Jankovića DS ne prepoznava kot moteč organ. Z ukinitvijo se ne strinja niti TRS, »ker ena odločitev, s katero se ne strinjaš, ne more biti vzrok, da institucijo ukineš. Je pa potrebna redifinicija, tako da bi zares postal kontrola možne strankarske samovolje.«
Strankarski carji
»Svetniki niso poklicni politiki, ne delujejo strogo po strankarskih načelih in vnašajo v naš politični sistem bolj pristen stik z realnim življenjem, to pa gre številnim strankarskim carjem verjetno zelo na živce,« se je na kritike dela državnega sveta včeraj odzval njegov predsednik Blaž Kavčič.
Bolj ali manj je sicer govoril o izglasovanem vetu na protitajkunsko zakonodajo oziroma na novelo kazenskega zakonika in poudaril, da je minister za pravosodje Aleš Zalar zavajal javnost, saj gre v primeru tega zakonika »za utemeljen sum, da smo priča trojanskemu konju, potencialna amnestija, ki jo uvaja glede pregona tajkunov, pa je več kot zadosten razlog, da je državni svet poslance z vetom primoral k ponovnemu, tokrat bolj poglobljenemu premisleku.«
Iz letnika v letnik slabše
»Od pionirskih časov pod predsedovanjem Ivana Kristana, ko je DS dejansko še opravljal 'korektivno vlogo' v našem parlamentarnem sistemu, kar se kaže v večjem številu vloženih in uspelih vetov ter v uspešnih zahtevah za presojo ustavnosti zakona, je ustavna vloga DS danes precej zanemarjena. S časom se je izkristaliziral zgolj kot precej monoliten zastopnik interesnih skupin. Po drugi strani DS še ni doumel, da se lahko profilira z natančno obravnavo zadev, povezanih z Evropsko unijo.
Nekaj krivde za slabo sliko DS moramo pripisati tudi vladi in državnemu zboru, ki sta bolj ali manj odkrito ovirala delo DS s kadrovsko, prostorsko in proračunsko politiko. Če rečem po učiteljsko, ocena mu pada iz letnika v letnik, po mojem mnenju je zdaj nekje na meji med zadostno oceno in popravnim izpitom,« pa je na naše vprašanje, kako je svojo ustavno vlogo doslej izpolnil DS, odgovoril dr. Saša Zagorc s katedre za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete.
Meni, da sama ureditev DS ne preprečuje tega, da se interesne in lokalne skupine med seboj »dogovarjajo in druga drugi držijo štango« pri uveljavljanju parcialnih interesov, ki jih zastopajo. Občasno se zdi, da je DS tisti, ki blokira vladno politiko, kar je stranski produkt njegove ustavne vloge, a najpomembnejše vprašanje je, kakšni so motivi za to – varstvo ustavnosti ali parcialnih interesov.
DS ima tudi težavo, da lahko predlaga veto samo zaradi enega res neumnega ali neustavnega člena v zakonu, a zato mora vložiti veto na celoten zakon. Na očitke, da je DS trdnjava lobijev, pa Zagorc odgovarja, da si moramo priznati, da je bil DS že z ustavo predviden kot trdnjava lobijev, kar se vedno bolj razkriva v javnosti.
Kaj pa zdrava pamet?
Zagorc ni kar tako za odpravo DS. Pravi, da ne bi rad po nepotrebnem zmanjšal njegovih dobrih plati, »a po mojem mnenju obstaja samo še zato, ker je (bilo) težko zbrati 60 poslancev za njegovo ukinitev. Državni zbor kot ustavodajalec se bo vsekakor moral vprašati, ali se je sploh pripravljen resnično samoomejiti na način, da bo drugi dom parlamenta imel večje pristojnosti, kot jih ima DS, zlasti glede vpliva na zakonodajni postopek.
Postavlja se vprašanje, ali je sploh mogoče preoblikovati DS v zbor pokrajin glede na silne težave pri njihovi uvedbi. Če se ukine DS v takšni obliki, kot obstaja, se vendarle ne bomo mogli izogniti naslednjemu vprašanju, to pa je, kako učinkovito zaustaviti vlado, poslance in državni zbor pri sprejetju zakonov, ki so v nasprotju z ustavo, vse pogosteje pa tudi z zdravo pametjo.«
