Tiskane izdaje
Center za tujce v Postojni
Varuhinja je že v času prvega vala s sodelavci obiskala Center za tujce v Postojni in namestitveni center v Celju. Tedaj je ugotovila, da je Slovenija razmeroma dobro ukrepala, da pa je prihajalo do nekaterih težav, ki bi jih bilo treba odpraviti. Izpostavila je primere ločevanja družin. Spoznali so mladoletnega dečka, ki je ostal sam, brez pojasnil, ko so bili starši hospitalizirani. Težave so nastajale zaradi pomanjkanja prevajalcev oziroma tolmačev, predvsem pri policijskih postopkih. Prav tako pri koordinaciji prostovoljcev, nevladnih in humanitarnih organizacij. Varuhinja je opozorila še na prevažanje otrok ponoči, pomanjkanje vode in hrane ter nehigienske razmere na mejnih prehodih ter domnevni diskriminaciji pri sprejemu in registraciji glede na nacionalnost. Ugotovili so, da so begunce brez natančnega razporeda nameščali v različne centre in pri tem v centru za tujce v Postojni zaračunavali namestitev po 20 evrov. Prav tako so izdajali plačilne naloge zaradi nezakonitega prestopa meje.
Drugi begunski val
Ob sedanjem drugem valu pa varuhinja izpostavlja premajhno število policistov, pripadnikov civilne zaščite in prevajalcev. Higienske razmere so se še poslabšale, število sanitarij je premajhno tako za begunce kot za policijo in pripadnike nevladnih in humanitarnih organizacij. V času obiska na Šentilju ni deloval agregat, zaradi česar prostori niso bili ogrevani.
Beguncem krnijo dostojanstvo
Ob obisku sprejemnega centra v Brežicah pa so ugotovili, »da največjo stisko za begunce predstavlja negotovost glede nadaljnjega poteka njihove poti ter okoliščina, da so begunci ob prečkanju Slovenije izpostavljeni številnim postopkom, ki krnijo njihovo dostojanstvo in povzročajo razdruževanje družin.« Pri tem so omenjali »(nočno) izkrcanje na Hrvaškem, (neorganiziran) prehod meje v Slovenijo, namestitev v sprejemne centre in čakanje brez ustreznih informacij glede nadaljevanja poti v Avstrijo. Ker begunci v sprejemnem centru ne vedo, kdaj bodo nadaljevali pot, so zaradi skrbi, da ne bi zamudili odhoda, ves čas v napetem pričakovanju, prihaja pa tudi do prerivanja«, je ugotovila varuhinja.
Pismo vladi
Zato je vladi predlagala naj na vstopnih točkah na mejnih prehodih, pospeši sprejem in registracijo beguncev. Zagotovi naj prevajalce, ki bodo begunce lahko informirali o razlogih namestitev in postopkih, s čimer bi preprečili izgrede in nejevoljo. S Hrvaško naj se dogovori o prehodu beguncev preko meje in predlaga vzpostavitev humanitarnega koridorja preko Slovenije. Poveča naj število prostovoljcev in zagotovi njihovo varnost. Prepreči naj ločevanje družin. Poskrbi za ustrezne sanitarne pogoje in omogoči možnost umivanja ter pitno vodo. Poleg tega pa je varuhinja vlado pozvala naj pojasni na kakšni pravni podlagi je beguncem omejila svobodo gibanja v nastanitvenih centrih.
Poziv hrvaški ombudsmanki
Varuhinja je s svojimi ugotovitvami seznanila tudi hrvaško ombudsmanko Loro Vidović. Po zagotovilih pristojnih slovenskih organov so begunci nekontrolirano, neusklajeno in neorganizirano prehajali zeleno mejo med obema državama. Hrvaški policisti so jih pospremili v bližino slovenske meje ter jim pokazali smer prehoda. Begunci, ki ne poznajo poti so prečkali mejo tudi čez reko Sotlo. Varuhinja ocenjuje, da gre morda za nečloveško in nehumano ravnanje hrvaških oblasti, zato prosi hrvaško ombudsmanko naj preveri resničnost teh informacij in jih v primeru resničnosti posreduje hrvaški oblasti. Varuhinja še predlaga hrvaški kolegici skupno pismo evropski komisiji in evropskemu varuhu človekovih pravic o razmerah in o nujnost sprejema ukrepov za odpravo nehumanih razmer na celotni poti begunstva.
Odgovora hrvaške ombudsmanke še ni prejela, vlada pa bo pismo obravnavala na eni od naslednjih sej.
