Razvoj zdravstva ostaja velika uganka

V katero smer bo Slovenija razvijala zdravstvo, ostaja velika uganka, kljub temu da se vsak dan »nekaj zgodi«. Milojka Kolar Celarc je danes po desetih mesecih, odkar je na položaju ministrice za zdravje, prvič obiskala skupščino ZZZS. Ni jih prepričala.

V »zraku« so tri reforme zdravstva: ministričina v obliki resolucije, lani sprejeti strateški razvoj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in reforma skupine Maksa Tajnikarja. O ministričini so včeraj razpravljali na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Sindikalistka Lučka Böhm, predsednica upravnega odbora ZZZS, se je strinjala z vsemi cilji – dostopnostjo, enakostjo, solidarnostjo, pravičnim financiranjem, krepitvijo javnega zdravstva, z jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom –, ni pa jasno, kako uresničiti cilje, je dejala, prav tako ni bila zadovoljna s tem, kako je opredeljena vloga ZZZS, ki bi po njenem moral imeti popolno avtonomijo. Upravni odbor je za dopolnitev resolucije pripravil 58 strani pripomb in pričakuje, da jih bo ministrica vključila, nato pa resolucijo znova dala v javno razpravo, ki naj se podaljša za dva meseca.

Ladislav Rožič, prav tako sindikalist, torej predstavnik zavarovancev, je dejal, da namenja resolucija preveliko vlogo civilni družbi in premajhno zdravstveni blagajni, v nekaterih elementih ni v skladu z zakonom, ne vsebuje nobenega časovnega načrta razen leta izteka 2025. Sindikati so pripravljeni zaradi zdravstva iti v popolno neposlušnost, ustanoviti svojo pravo delavsko zavarovalnico, če bo zdravniški sindikat Fides še naprej zahteval svoje in če bo vlada še naprej odločala mimo upravnega odbora in skupščine zdravstvene blagajne o denarju zavarovancev.

Tudi Igor Antauer, predstavnik delodajalcev, prav tako član upravnega odbora ZZZS, je dejal, da je resolucijo treba dopolniti. Za delodajalce je pomembno dvoje: da se v prihodnje zaradi zdravstva dodatno ne obremeni gospodarstvo in da zdravstvo za delavca poskrbi tako, da se bo čim prej zdrav vrnil na delo. »Stanje v zdravstvu ni tako porazno, kot se prikazuje v javnosti. Več ko boste mediji poročali o ekscesih, slabše bo, ker ljudje ne bodo več zaupali,« je povedal za Delo. A tudi: »Za denar, ki ga ima na voljo, bi zdravstvo lahko naredilo več. Dokler ne bo standardov in normativov, pravih cen, dokler ne bo vsak bolnik dobil v roke računa, tako dolgo ne bo bolje in bodo ostale čakalne dobe nespremenjene,« je dejal. Tudi po njegovih besedah je treba rok za javno razpravo o resoluciji podaljšati, ker pri tako pomembnem dokumentu ni treba hiteti. Ministrica je dejala, da ne bo podaljšala javne razprave, meni, da bi se v dveh mesecih lahko izrekli vsi.

Skupščina zdravstvene blagajne (ZZZS) včeraj tudi ni sprejela ministričine razlage o porabi 16 milijonov evrov lanskega presežka. Rebalans finančnega načrta o tem je zavrnila. Kljub temu velja sklep vlade, da bo denar porabljen za zvišanje cen zdravstvenih storitev; od 1. julija do konca leta bodo 2,12 odstotka višje, izvajalci pa morajo za pet odstotkov skrajšati čakalne vrste.