Tiskane izdaje
Ljubljana - Aktualno dogajanje v državnem zboru in povezovanje med strankami ob določenih temah sta zanimivi tudi za politične analitike. Koalicijski glasovalni stroj je nehal delovati. Stranke tvorijo neobičajne povezave, morda tudi že testirajo sestave morebitnih prihodnjih koalicij.
»Dva meseca pred volitvami, sploh pa zdaj, po odstopu predsednika vlade, ad hoc koalicije v državnem zboru niso nič več posebnega. So pa zanimive določene naveze, ki se zdaj bolj jasno kažejo, kot so se v preteklosti,« komentira predsednik državnega zbora Milan Brglez povezovanje strank ob zadnjih glasovanjih poslancev. Ta so ta teden res nazorno pokazala, da Cerarjeva koalicija ne obstaja več.
Tri glasovanja, tri »koalicije«
Pod drobnogled smo vzeli tri različne teme, do katerih so se v parlamentu opredeljevali ta teden. Pogledali smo, kako so glasovali o predlogu novele zakona o igrah na srečo, zakona o izkoriščanju hidroenergetskega potenciala srednje Save ter predlogu avtentične razlage enega od členov obligacijskega zakonika, ki naj bi zagotovil dodatno zaščito podizvajalcev, ki ne prejmejo plačila za opravljeno delo. Tri predloge so vložili poslanci treh različnih strank, vsakega pa so, kot je razvidno iz infografike, podprle povsem različne »koalicije«.
Andraž Zorko, strokovnjak za javnomnenjske raziskave iz družbe Valicon, pravi, da ni rečeno, da te priložnostne »koalicije« ne odražajo prihodnjih političnih povezav. Morda pa v politiki že testirajo različne sestave možnih koalicij v prihodnje, se sprašuje. »Koalicijo SDS-NSi-Desus sicer že poznamo iz obdobja 2004-2008, tedaj še skupaj s SLS. Koalicija SDS-SD-Desus pa je sicer nekaj novega, vendar ne tudi neverjetnega,« meni.
Po volitvah je mogoče prav vse
Ideološki in kulturni boj se je v zadnjih letih pomaknil v ozadje, ugotavlja Andraž Zorko in dodaja, da tudi Valiconova raziskava Politikon kaže, da med volivci obstaja potencialno prehajanje, ne sicer izrazito, pa vendar - tudi med SDS in SD. Velika rdeče-črna koalicija po nemškem zgledu je torej mogoča? »To ni povsem izključeno, verjetno pa bi se našel še kakšen primer sodelovanja. Ko bo šlo za sestavo vlade, za to, kdo bo vladal prihodnja štiri leta in kdo bo ostal v opoziciji, je mogoče prav vse. Glede na trenutna razmerja sil bomo zelo verjetno priča koaliciji, kot je še nismo videli,« napoveduje Andraž Zorko. Sicer pa, dodaja, ali si ne bi želeli ravno takšnega parlamenta, kjer bi poslanci odločali po svoji vesti in ne glede na vnaprej postavljena razmerja, še posebej ne ideološka?
Politični analitik Sebastjan Jeretič dodaja, da je vladna koalicija v tej končnici mandata res očitno dokončno razpadla in pri odločitvah na zadnjih sejah se oblikujejo povsem interesne večine, ki se zberejo okoli konkretne vsebine. Ta shizofrenija je po eni strani dobrodošla, pravi, saj se poslanci v želji po podpori na prihajajočih volitvah osredotočajo na reševanje konkretnih težav ljudi in podjetij. Lepo pa bi bilo, se strinja z Zorkom, če bi takšno vsebinsko in ne ideološko odločanje prevladovalo skozi ves poslanski mandat.
