Rebalans ne bo znižal dotacij desetim strankam

Ljubljana – Parlament je z rebalansom julija za 346.559 evrov znižal vsoto za sofinanciranje strank. A mesečnih dotacij desetim strankam to ne bo znižalo in varčevanja ne bodo čutile. Ta denar že imajo.

Po pravni ureditvi mora parlament, če z rebalansom zniža letno proračunsko vsoto, namenjeno strankam, na prvi naslednji seji določiti ustrezno znižane mesečne vsote. A letos znižanja ne bo. Varčevanja stranke ne bo čutile. Še več: denar, ki je z rebalansom črtan, imajo že na svojih računih.

Napake ali pohlep strank?

Izplačan jim je bil konec lanskega leta, ko so stranke dobile tudi tisto, česar jim poslanci s proračunom države niso dodelili. Takšna napaka se ni zgodila prvič.

Podoben zaplet z za del strank donosnim finančnim rezultatom je nastal že pred izrednimi volitvami leta 2011, ko so skupno vsoto za stranke poslanci z rebalansom znižali, a potem v zboru zavrnili nižanje konkretnih mesečnih vsot. Posledica je bila, da je za decembrsko izplačilo dotacij zmanjkalo denarja. Zagato so rešili tako, da so za december, ko je rezultat izrednih volitev že spremenil vsote, ki pripadajo posameznim strankam, denar namenili iz proračuna za naslednje, torej lansko leto. A se je lani dodatno zapletlo. V drugi polovici leta je namreč zdaj že nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič predlagal, da bi nakazila strankam zadnje mesece znižali za dobro tretjino. Z rebalansom so sredi leta vsoto za sofinanciranje strank znižali za 144.308 evrov, torej za več kot pol manj kot letos – z 2,88 milijona na 2,74 milijona evrov.

Padec nezaslišane zamisli

A Predalič je opozoril, da mora država strankam iz te skupne vsote še pred koncem leta povrniti še za 335.658 evrov stroškov za kampanje pred izrednimi volitvami leta 2011. Po revoltu med strankarskimi finančniki in poslanci, ki so zagrozili, da bodo znižanje še drugič zavrnili, je »nezaslišani« predlog Predalič umaknil in dotacije so se zadnje mesece leta znižale le za desetino. Vladni sekretariat pa je pojasnil, da bo država strankam stroške za kampanje povrnila šele letos, kakor so najprej načrtovali. A tudi to se ni zgodilo. Povračila teh stroškov jim je nakazala pred koncem lanskega proračunskega leta. Zakon določa, da imajo stranke pravico do povrnitve, ko računsko sodišče pregleda njihovo poslovanje. Natančnih pojasnil, kako jim je uspel matematični čudež, da so iz proračunske postavke, ki so jo v celoti porabili za dotacije, nakazali še povračila, ni bilo mogoče pridobiti. Iz vlade, ki je takrat že razpadala, so pojasnili le, da je šlo za »notranjo prerazporeditev«.

V podobnem položaju tri leta prej, ko je bil generalni sekretar še Milan M. Cvikl, so denar za povračila stroškov kampanj po rednih parlamentarnih volitvah izplačali celo iz državnih rezerv in si prislužili črno piko računskega sodišča, ker ta povračila niso naravna nesreča ali dogodek, ki ga ne bi bilo mogoče načrtovati.

Predsedniki so načrtovani

V julija sprejetem rebalansu je ob nespremenjenih dotacijah, ki jih bo deset strank (navedene so v preglednici) dobivalo do konca leta, načrtovano še delno povračilo stroškov volilnih kampanj, ki jih bo v višini 103.491 evrov Borutu Pahorju, Danilu Türku in Milanu Zveru država morala poplačati, ko bo računsko sodišče najverjetneje prihodnji teden objavilo revizijska poročila. Z rebalansom je načrtovanih 5609 evrov več, netočnost je posledica skromnosti kampanje Boruta Pahorja. Delno povračilo stroškov kandidatom pripada glede na število volivcev. Pahor je za kampanjo prijavil 5609 evrov manj od te vsote, kandidatu pa država ne sme povrniti več, kot je porabil.