Referendum o drugem tiru verjetno oktobra

Ljubljana – Referendum o drugem tiru bo, saj so pobudniki izrekanja v petek imeli v rokah že 38.833 podpisov, zbrati jih morajo 40.000. Rok za zbiranje se bo iztekel v četrtek. In kakšne bodo posledice referenduma – zlasti finančne.

Če se je v prvem obdobju zbiranja podpisov za referendum pobudnik Vili Kovačič še hudoval nad ovirami, ki so mu oteževale zbiranje podpisov za referendum o drugem tiru, se je podoba pod števcem začela spreminjati, ko so politične stranke na desni, zlasti SDS, prešle od deklarativne k dejanski podpori. Prvak stranke Janez Janša je začel javno pozivati k podpisovanju referendumske pobude, pred upravne enote so začeli pošiljati svoje ljudi, tako da je pred četrtkom, 22. junija, ko se bo izteklo 35-dnevno obdobje za zbiranje podpisov, zbranih že skoraj 40.000 podpisov. Do minulega petka jim je uspelo zbrati 38.833 podpisov. Pobudnik referenduma Kovačič bo ob podpori slovenske politične desnice (SDS, NSi, God) in nekaterih civilnih iniciativ očitno uspešen, zato predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu ne bo preostalo drugega kot določiti datum za izvedbo referenduma.

Datum referenduma

Ko bo potekel rok za zbiranje podpisov, bo moral predsednik državnega zbora najprej ugotoviti, ali je bilo zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma, a mora pred tem počakati na uradni podatek od ministrstva za notranje zadeve. To bi lahko vzelo kakšen dan ali dva, nato pa državni zbor v sedemdnevnem obdobju razpiše referendum z aktom o razpisu in vsebino. Odločitev o datumu referenduma je v rokah predsednika državnega zbora Milana Brgleza, vendar mora upoštevati zakonsko določilo, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni.

Za izvedbo vsakokratnega referenduma je treba nameniti 3,5 milijona evrov, bi pa se lahko večini tega stroška izognili, če bi ga razpisali na datum predsedniških volitev. To je malo verjetno, saj bodo predsedniške volitve najbrž razpisane konec julija. In kdaj bi lahko Brglez razpisal referendum, če bodo predlagatelji izpolnili pogoje? Po nekaterih informacijah bi bil lahko 1. oktober prvi možen datum izvedbe referenduma, ki bi bil skladen z referendumsko zakonodajo.

Zavrnitveni kvorum

Čeprav se zdi, da bi lahko pobudniki refernduma izpolnili pogoje za izrekanje podpore ali nepodpore zakonu, je negotovo, ali bo na koncu zakon o drugem tiru resnično padel. Po spremembi referendumske zakonodaje mora, da bi referendum uspel, proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volivcev (kvorum zavrnitve oziroma okoli 340.000 volivcev).

V zadnji raziskavi javnega mnenja, ki smo jo izvedli in objavili v Delu, ugotavljamo, da zakon o drugem tiru podpira 46 odstotkov javnosti, proti pa je slaba četrtina. Ali bi bil takšen tudi referendumski rezultat, ni mogoče napovedovati, lahko pa sklepamo, da bi imeli pobudniki referenduma veliko težav pri prepričevanju slovenske javnosti, zakaj odlašati z gradnjo drugega tira od Divače do Kopra, saj ta ima široko podporo slovenske javnosti.

Posledice referenduma bi lahko bile tudi finančne narave. Čeprav pobudniki trdijo, da bodo z referendumom preprečili polmilijardno krajo, bo v prvi fazi posledica le to, da se Slovenija brez veljavnega zakona o drugem tiru ne bo mogla potegovati za okoli 100 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih evropski strukturni skladi namenjajo za razvoj infrastrukture. V tem primeru bi, da bi vlada začela gradnjo drugega tira po načrtu B, kot ga je opisal predstavnik projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja, bilo treba zagotoviti dodatna proračunska sredstva. Po načrtu C pa bi projekt gradnje drugega tira prestavili za najmanj pet let.