Referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo

Sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma po mnenju sodišča ni v neskladju z ustavo.

Objavljeno
09. december 2015 13.54
jsu_vojska
S. P., STA, Pi. K.
S. P., STA, Pi. K.
Ljubljana − Referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma ni v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki se strinjajo, da gre za zakon o nujnih ukrepih na področju varnosti, referendum o takšnem zakonu pa ni dopusten.

Kot so ustavni sodniki zapisali v odločbi, ne dvomijo o razumnosti ocene DZ, po kateri se uporaba ukrepov, ki jih omogočajo dopolnitve zakona o obrambi, lahko že v kratkem izkaže za nujno za zagotovitev varnosti.

Takšne ocene pobudnica referenduma, odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, s svojimi splošnimi navedbami o nasprotnem tudi ni izpodbila, je navedeno v odločbi. Brez ustrezne zakonske podlage pa teh nujnih ukrepov ne bi bilo mogoče izvesti, še poudarjajo ustavni sodniki, ki so takšno odločitev sprejeli soglasno.

Predsednik DZ Milan Brglez je odločitev US pričakoval. Brglez je zakon že podpisal in ga poslal v razglasitev predsedniku republike Borutu Pahorju, s čemer se je zaključil postopek v DZ. Ker referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo, bo ta predvidoma v četrtek objavljen v uradnem listu, kar pomeni, da bo v petek začel veljati.

Na Radiu Študent, kjer so na ustavno sodišče vložili pritožbo na sklep DZ o zavrnitvi razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, so današnjo odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Kot je za STA pojasnil Matej Janković z radia, zdaj čakajo, ali bo zahtevo za ustavno presojo zakona morda vložil varuh človekovih pravic.

»Mi smo v to zgodbo šli zaradi pomanjkanja kakršne koli javne razprave. Sprožili smo vsaj nekaj razprave, a smo tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Prav zato smo kmalu po sprejetem sklepu v državnem zboru na varuha človekovih pravic naslovili pobudo za ustavno presojo samega zakona, ki jo lahko v tem primeru sproži le varuh ali zaposlen v vojski,« je dodal Janković.

Kot je pojasnil, se je varuh odzval na njihov poziv in na vlado pred dobrim tednom naslovil pismo, v katerem poziva k razjasnitvi številnih spornih točk v zakonu. »Vlada je s tem dobila 20-dnevni rok, da varuhu pojasni svoja stališča. Glede na pojasnila vlade pa se bo varuh odločil, ali bo vložil zahtevo za ustavno presojo ali ne.«

V uradu varuha so pojasnili, da odgovora vlade še niso prejeli.

Poslanci so sredi oktobra z dopolnjenim zakonom ob obrambi omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili nova pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Vendar je skupina državljanov na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek.

DZ je razpis referenduma zavrnil, a so njegovi pobudniki na ustavno sodišče podali pritožbo na ta sklep DZ.