Reforma trga dela: sindikati v nizkem štartu

Ljubljana – Še pred petkom, ko naj bi se socialni partnerji uradno začeli pogajati o prvi reformi v tem mandatu, o reformi trga dela, se je vnela javna polemika med predlagateljem, ministrom za delo Andrejem Vizjakom, in sindikati. Ti so v prejšnjem mandatu del reforme – malo delo – ustavili z referendumom in tudi zdaj napovedujejo boj proti »grožnjam delavcev«.

Čeprav so spremembe na trgu dela tudi po njihovem nujne, v največji sindikalni centrali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vladnih reform ne odobravajo. Danes so spomnili na besede poslancev SDS v prejšnjem mandatu, ko so nasprotovali ideji o malem delu, te pa so zdaj v izhodiščih novega zakona. Sindikati so novinarje na to celo opozorili s posnetkom Marijana Pojbiča pred referendumom, v katerem poslanec SDS zakon o malem delu ostro zavrača, češ da je krivičen do malih delavcev.

Predsednik zveze Dušan Semolič pravi, da se vlada reforme trga dela ni prav lotila. »Borili se bomo proti neplačanemu odmoru za malico, proti posegu v dodatek na delovno dobo in proti nižanju odpravnin, razen menedžerskih, ki so izjemno visoke,« pojasnjuje. V ZSSS ministru v odgovor že pripravljajo nasprotne predloge, med drugim uvedbo sistema, ki bi delavcu omogočal začasno prijavo na zavod za zaposlovanje in določeno denarno nadomestilo, namesto takojšnje odpovedi zaradi pomanjkanja dela.

Vizjak zavrača očitke

Minister Andrej Vizjak je danes že zatrdil, da reforma ne prinaša malega dela. »Prva razlika je ta, da je začasno in občasno delo, kot ga predlagamo, mogoče opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje. To je izjemno pomembna varovalka, kajti zavod ve, koliko delodajalci zaposlujejo, kateri so tisti, pri katerih res obstaja takšno delo in kjer to ni nadomestek za resno zaposlitev.« Druga temeljna razlika je po mnenju Vizjaka ta, da je dovoljeni obseg teh vrst dela bistveno skrčen, kar naj bi zagotovilo, da bi bilo to delo res izjema.

Z osnutkom reforme pa niso zadovoljni niti delodajalci. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da nova delovna zakonodaja ne daje nobenega zagotovila za večjo prožnost trga dela, zmanjševanje stroškov dela in administrativnih bremen, kakor so zahtevali. »Izhodišča za reformo trga dela ne prinašajo želenih sprememb in ekonomskih učinkov,« pravi izvršna direktorica zbornice Tatjana Čerin.

Reforma sicer med drugim prinaša določene posege v že pridobljene pravice, večjo regulacijo negotovih oblik dela pa tudi formalno lažje odpuščanje.