Reforme: vdajanje iluzijam ima za družbo lahko resne posledice

Bruselj – »Če družba ali njeni pomembni deli predolgo živijo v iluziji, so lahko posledice zelo resne,« je evropski komisar za zaposlovanje in socialna vprašanja László Andor odgovoril na vprašanje Dela o slovenski pripravljenosti na reforme.

Pred prihodom v Ljubljano je v pogovoru s slovenskimi časnikarji opozoril, da demokratični postopki ne morejo biti ločeni od gospodarske realnosti. Za zgled je postavil Italijo, ki je dolgo živela v iluziji glede dolga, nevzdržnosti pokojninskega sistema in togosti trga dela. Po večmesečnih pogajanjih s socialnimi partnerji in opozicijo so se v Rimu vendarle odločili za reforme. »Ni smotrno čakati, da finančni trgi vsilijo spremembe,« je povedal. Navsezadnje je v izrednem stanju težje skleniti uravnotežene kompromise.

Prožnejši trg dela kot del širšega svežnja

V Sloveniji je v komisarjevih očeh ključno vprašanje zaposlovanja mladih. Zlasti zato, ker ima po podatkih evropske komisije dve tretjini mlajših od 25 let le pogodbe za določen čas. Bolj prožen trg dela kot del širšega svežnja bi moral voditi k boljšim gospodarskim dosežkom, usposobljenim in dinamičnim generacijam pa omogočiti dostop do primernih služb.

Spodbujanje vseživljenjskega učenja

Varnost delovnega mesta sama po sebi ne bi smela biti problem. Težavno je, če varnost zaposlitve neke skupine predstavlja oviro za druge, ki ne morejo dobiti primerne službe.

Bruselj zagovarja uvedbo enotne pogodbe o zaposlitvi in meni, da je to pravi korak k odpravi anomalij, boljšim gospodarskim dosežkom in socialni trdnosti. Komisar razume skrbi, da bo reforma dela omogočila zgolj lažje odpuščanje, po drugi strani pa več slabo plačanih služb, kakršne bo omogočilo malo delo. Zato pa bi morali biti vsi koraki uravnoteženi. Neizogibno je spodbujanje vseživljenjskega učenja in nadaljnje usposabljanje delavcev, kar bi povečalo možnosti za zaposlovanje.

Niti pri pokojninski reformi solidarnost po Andorjevih besedah ni filozofsko vprašanje. Iskati bi morali ravnotežje med različnimi skupinami, da lahko vsi pričakujejo spodobne prihodke, ko bodo starejši. To se ne more zgoditi brez povezave med daljšo pričakovano življenjsko dobo in letom upokojitve. Tako pokojninski sistem ostane trden in lahko zagotavlja prihodke vsem generacijam, ne le tistim, ki so danes pred upokojitvijo. Vsekakor morajo biti reforme legitimne, zato je naloga politike, da jih primerno pojasni. Tako bi se ognili lanskim »čudnim« dogodkom.

Smotrni predlogi, ki povečujejo preglednost

Na vprašanje glede individualnih računov je odgovoril, da so smotrni predlogi, ki povečujejo preglednost sistema in omogočajo seznanjanje ljudi z njihovimi pričakovanimi pokojninami. Na Norveškem pri 25, 35 ali 45 letih vidijo, koliko bodo dobili, ko se upokojijo. »Za razmišljanje o alternativah, službi ali drugačni strukturi varčevanja je prepozno, ko si star 55 ali 60 let. Odločitve, koliko je kdo pripravljen vložiti v izobraževanje ali usposabljanje za drug poklic, da si lahko z znanjem zagotovi položaj, morajo biti sprejete prej,« je povedal komisar.