Regionalni mediji: Dvig davka? To je naš pogreb!

Časopisi po Sloveniji so še posebej pomembni, saj sežejo v kraje, ki jih »veliki« spregledajo.

Objavljeno
26. september 2012 22.21
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana – Pred razpravo ministrskega zbora ob določanju izhodišč za proračuna v prihodnjih dveh letih smo o posledicah morebitnega dviga DDV pogledali tudi v lokalne oziroma regionalne medije. Prognoza je slaba.

Klara Škrinjar

»Če se bo davek res dvignil, takšne poteze vlade ne bo mogoče razumeti drugače, kot da gre za namerno uničevanje slovenskega medijskega prostora. Pričakujemo, da bodo vendarle prevladali razum in tehtni strokovni argumenti,« nam je dejala Vesna Humar, odgovorna urednica Primorskih novic.

»Kako škodljive bi bile posledice tega, da bi prazen prostor, ki bi ga za seboj pustilo kakovostno novinarstvo, zapolnili trači ter jalove bitke med belimi in rdečimi, pa je že filozofsko vprašanje. In nedvomno bi bilo resno, odgovorno, zmerno, trezno, razumno novinarstvo, ki ne prodaja instant senzacij in se ne pusti kupiti prvemu politiku, ki gre mimo, prva žrtev dodatnega zaostrovanja poslovnih težav časopisnih hiš,« je kritična Humarjeva.

Tudi na drugem koncu Slovenije razmišljajo podobno: »To je pogreb za časopise. Mislim, da ne gre za to, da vlada tega ne razume, prej bi rekla, da tako ravna zato, ker razume – ker to ve in se na tak način želi znebiti neodvisnih in kritičnih medijev ter narediti prostor za druge medije,« je dejala Jožica Dorniž, odgovorna urednica Dolenjskega lista, in dodala: »Ne gre za to, kako dobri so mediji, zagotovo bi lahko bili še boljši – a boljših v tem trenutku nimamo.«

Dražji ali slabši časopis?

Dorniževa je prepričana, da je dvig davka na dodano vrednost lahko poguben za tisk. V uredništvu so grobo preračunali, da bi to zanje pomenilo približno 10.000 evrov dodatnega davka na mesec. »A tega denarja nimamo,« pristavlja Dorniževa. Tudi Dolenjski list se – tako kot drugi časopisi – otepa s padanjem naklade in sesutjem oglaševalskega trga, ki je v Sloveniji še posebno neprijazen do časopisov, saj se večina denarja namenja za oglaševanje na televiziji. Če bi višji davek pretvorili v ceno časopisa, bi to pomenilo podražitev za 21 centov na izvod. »A že zdaj se ljudje pritožujejo, da je predrag, skoraj 2,20 evra,« pristavlja Dorniževa. Če bi to naredili, bi tvegali odpovedi časopisa in s tem ne naredili ničesar. Kje bi torej lahko vzeli? »Honorarcev skoraj nimamo, pri materialu že zdaj nabavljamo le nujne stvari, ostanejo torej stroški dela, kar pomeni nižje plače in odpuščanja, čeprav že zdaj nimamo dovolj ljudi.«

Na drugih regionalnih medijih bi bila zagata verjetno enako nepremostljiva. Na Primorskih novicah bi jim povišanje DDV znižalo prihodke za nekaj manj kot 29.000 evrov na mesec, kar bi v enem letu znašalo skoraj 350.000 evrov in za enak znesek bi se na njihov račun povečal proračunski prihodek. »Seveda, če bi Primorske novice odtlej sploh še lahko prispevale vanj,« pomenljivo pove direktor časopisa Leon Horvatič, ki poudarja, da je poslovanje že racionalizirano in rezerv več ni. »Podražitve časopisa si v tem trenutku in v bližnji prihodnosti ob vse bolj suhih denarnicah bralcev ne moremo privoščiti. Zvišanje davka bi torej predstavljalo resno grožnjo za obstoj časopisa,« je še dejal.

Tudi Humarjeva pravi, da bi vsako dodatno drastično varčevanje pomenilo krčenje in slabšanje vsebin. »Kaj bi torej bralcem ponudili ob dvigu DDV? Kakovosten časopis po višji ceni ali slabši časopis po nespremenjeni ceni? Dilema je žalostna,« razmišlja Humarjeva in poudarja, da »resnično ni kje vzeti«. Uredništvo zmanjševanja števila zaposlenih, pogodbenih in honorarnih sodelavcev vsekakor ne bi preneslo brez hudih posledic, trdi.

Ljudje brez informacij

Primorske novice so regionalni časopis in po besedah Humarjeve je njihovo najpomembnejše poslanstvo, da sežejo do primorskih ljudi, vseh, tudi tistih v najbolj oddaljenih koščkih te regije. »Bomo morali varčevati tako, da ne bomo več šli v Tolmin ali v Ilirsko Bistrico ali v istrsko zaledje? Se bomo morali odrekati resnim analitičnim člankom, strateškim gospodarskim in kulturnim temam, ki jih bomo žrtvovali za cenejše in bolj 'tržne' vsebine? To bi bilo nesprejemljivo.«

Dorniževa pa dodaja: »V tistih krajih, kjer imajo občine službe za odnose z javnostjo, si z njimi naši državljani ne bodo mogli nič pomagati. Če bi časopis utihnil, bi ljudje izgubili še enega redkih neodvisnih časopisov, ki delajo po profesionalnih standardih,« pravi Dorniževa. Njihov časopis pokriva dogajanje v več kot 20 občinah. Pravi, da tako nerazumljivo, kot se je vlada tokrat odzvala, se ni nikjer v Evropi. Na Švedskem imajo že več kot 40 let razdelan sistem pomoči časopisom, pa niso 40 let v krizi. Vse to je odvisno od stanja demokracije in politične kulture,« še dodaja Dorniževa. »Očitajo nam, da ne spadamo med osebne življenjske potrebščine in res nismo kot hrana, a vendarle smo posebnega pomena za družbo. Srajce lahko delaš v Turčiji ali na Kitajskem, časopisov pač ne. Časopisi so duša nekega naroda!«