Tiskane izdaje
Ljubljana − Reorganizacija centrov za socialno delo (CSD) bo ena od tem današnjega strateškega vrha koalicije o ključnih projektih, ki jih želi vlada izpeljati do konca mandata. Pristojna ministrica je optimistična, v Desusu so nekateri še vedno zadržani, iz SMC pa sporočajo, da je, kljub temu da projekt traja že eno leto, preuranjeno dati mnenje.
»Veliko truda je bilo vloženega in sem vesela, da lahko danes rečem, da stroka podpira reorganizacijo. Zamisli smo predstavili na terenu, med ključni deležniki ni nasprotovanja,« je zagotovila Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prepričana je, da je reorganizacija ključna, če želimo zagotoviti boljši servis za ljudi in modernizirati socialno varstvo.
»Danes imamo 62 CSD, ki so samostojni javno socialno-varstveni zavodi, torej jih ne moremo primerjati z reorganizacijo upravnih enot ali zavoda za zaposlovanje, kot jih poskušajo nekateri. Brez spreminjanja njihove organizacijske strukture ne moremo doseči večje povezanosti. Če ponazorim na konkretnem primeru − ob žledu sta bila centra v Logatcu in Postojni zelo obremenjena, a nista dobila niti dodatnih zaposlenih niti ni mogel priti nihče pomagat od drugod, ker je vsak CSD zaključena celota. S tem, da povežemo obstoječih 62 CSD v 16 območnih centrov, želimo doseči samo to, da povežemo večje območje, absolutno pa ne centraliziramo socialnega dela,« je ministrica odgovorila na pomisleke, ki jih je bilo v zadnjih tednih slišati iz nekaterih manjših krajev.
Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Po njenih besedah so večinoma, v 95 odstotkih, območja usklajena z lokalnimi skupnostmi. »CSD-ji ostajajo ključne ustanove socialnega varstva v lokalnem okolju. Veliko smo se ukvarjali s tem, kako bodo lokalni interesi prepozani znotraj nove organizacijske strukture. Uvaja se nov svet lokalnih skupnosti, ki jih bo pokrival območni CSD.«
Območne skupne službe
Eden od namenov nove ureditve je, da bi bile lokalne enote bližje ljudem in socialni delavci več na terenu, birokratske naloge, kot je odločanje o enoletnih pravicah (otroški dodatki, državne štipendije, subvencije, malice in kosila), pa bi prenesli na območne centre. To bo poenostavila predvsem informativna odločba − upravičenci bodo morali tako samo prvič vložiti prošnjo za te pravice, naslednja leta pa bi se avtomatično izračunali, po vzoru dohodninskih napovedi.
»Vsako območje bo imelo, kot ima že doslej, le da ni nikjer zapisano, skupno intervencijsko službo, krizne centre in koordinatorje specifičnih nalog, na primer, za preprečevanje nasilja v družini, obravnavo v skupnosti in podobno. Edina stvar, ki se dejansko centralizira, so skupne službe − informatika, ki jo je nujno treba prenoviti, računovodstvo, pravna in kadrovska služba,« je pojasnila ministrica.
V prvotnem predlogu reorganizacije predvidene centralne enote ne bo. O njeni smiselnosti in namenu je bilo slišati precej pomislekov, predvsem v strokovnih združenjih in institucijah. Po besedah Kopač Mrakove zakon o socialnem varstvu, ki je podlaga za reorganizacijo, po spremembah, ki so jih vnesli ob javni razpravi, podpirajo Skupnost centrov za socialno delo, socialna zbornica, inštitut za socialno varstvo in fakulteta za socialno delo.
Pereča kadrovska podhranjenost
»Največji problem CSD-jev je kadrovska podhranjenost. Zavedamo se, da se to ne bo rešilo s spremembo organigrama, zato bo že zdaj 20 novih zaposlitev, letos pa bo še 60 pripravnikov in 48 socialnih aktivatorjev. Ob novih sistemizacijah, ki bodo narejena za območja, se bo določalo, kako se bo v naslednjem obdobju krepil predvsem strokovni kader. Na koncu bo morala država povedati, kakšne CSD želi − če si prizadevamo za to, da bodo strokovni delavci več na terenu, moramo ob reorganizaciji zagotoviti dodatne zaposlitve.« Povprečje EU je 1400 socialnih delavcev na 100.000 prebivalcev, mi jih imamo pa manj kot 800.
»Reorganizacija CSD ni problematična sama po sebi, je pa problematičen strah, ki je povezan tudi s spremembami, povezanimi z organiziranostjo sodišč in upravnih enot. V manjših občinah je strah, da bi se država popolnoma umaknila iz njihovega območja. Zato smo v zakon izrecno napisali, katere vse strokovne naloge se izvajajo v okviru enot CSD in jih ni mogoče prenašati na regijska središča, s čemer bi šibili socialno delo v lokalni skupnosti,« pravi ministrica.
