Revizorji prvič na centralah največjih strank

Šef računskega sodišča je odredil revizije lanskega poslovanja SMC, SDS, Desusa, SD, NSi, Zaaba, TRS ...

Objavljeno
08. junij 2015 17.58
Slovenija.Ljubljana.27.05.2009 Tomaz Vesel na tiskovni konferenci racunskega sodisca.Foto:Matej Druznik/DELO
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Pregled pravilnosti poslovanja v letu 2014 je pri osmih parlamentarnih strankah začelo računsko sodišče. To bo prvi pregled rednega poslovanja strank v zgodovini države.

Doslej so revizorji smeli pogledati le predvolilno poslovanje strank na posebnih računih, ki jih te odpirajo za volilne kampanje. Rednih računov, s katerih so večino stroškov za kampanje stranke v zadnjih desetletjih plačevale, pa revizorji doslej niso bili pristojni preverjati.

Posledice reforme Gregorja Viranta

To se je spremenilo z reformo sistema financiranja strank in kampanj, ki jo je pred dvema letoma vodil nekdanji notranji minister Gregor Virant, veljati pa je začela lani.

Po spremenjeni ureditvi mora zdaj računsko sodišče vsako leto pregledati redno poslovanje najmanj tretjine strank, ki iz državnih ali občinskih proračunov dobijo več kot deset tisoč evrov.

Vesel: Tarča so največji igralci

Strank, ki od države na leto dobijo več kot deset tisočakov, je trenutno 21. V štirih letih morajo revizorji vsaj enkrat obiskati vsako od njih. O tem, koga pogledati prej in koga pozneje, odloča računsko sodišče samo.

»Logično je, da smo se najprej odločili pregledati nosilce oblasti, torej stranke, ki so v državnem zboru. Te tudi dobijo največ javnega denarja,« je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel včeraj pojasnil, kako je določil prve tarče nadzora in dodal, da ima sicer veliko prihodkov tudi kakšna stranka brez poslancev, denimo ljudska stranka, ki še dobiva relativno visoke dotacije iz občin.

Osmim že izbranim strankam bi lahko Vesel po neuradnih podatkih te dni dodal še vsaj eno. Preverjanja poslovanja strank v lanskem letu, ki jih začenjajo, bodo po Veselovi oceni posebej zanimiva, ker so bile lani kar trojne volitve (evropske, parlamentarne in lokalne), v revizijah pa bi se lahko pokazalo, koliko so kampanje pred temi volitvami stranke izčrpale, ali so denar zbirale tudi na nedovoljene načine, ali so neposredno z rednih računov plačevale volilne stroške, kar zakon prepoveduje.

Porabo na rednih računih, kot so jo stranke od leta 2008 prikazale v letnih bilancah, ki so jih v preteklosti pošiljale računskemu sodišču, zadnja leta pa Ajpesu, prikazujemo grafično:

 

 

Grafika kaže, da so stranke delile finančne težave skupnosti po letu 2008, porabe največjih strank so se krepko znižale tudi v volilnih letih, kakršno je bilo, denimo, lansko leto. Hkrati preglednica kaže posledice številnih menjav vodilnih strank na levi (LDS, SD, PS, SMC) v zadnjih letih in da SD po porabi ostaja finančno daleč najmočnejša, čeprav po rezultatih volitev to več ni, kar ji je znižalo prihodke, skupna posledica je, da se SD minus na koncu bilacne dramatično povečuje. Pri SMC se podatek o lanskem porabljenem denarju nanaša le na pol leta, ker prej te stranke še ni bilo.

Dodatno dimenzijo pokažejo podatki o prihodkih strank v istem obdobju:

 

Rezultat, ki je posledica letnih presežkov ali primanjkljajev strank, pa kaže pregled končne bilančne vsote:

 

Kdo se mora še paziti revizorjev

Osnova za preverjanje revizorjev bodo bilance in poslovna poročila strank, ki jih je aprila objavila Agencija za javnopravne evidence (Ajpes). Kot smo poročali, je finančno najmočnejša med strankami, SDS Janeza Janše, Ajpesu letos že drugo leto zapored poslala napačno poslovno poročilo, a so napako pozneje popravili in sta za lani zato objavljeni kar dve njihovi poslovni poročili. Največji skupni minus 888.385 evrov ima po aprila objavljenem poročilu na koncu bilance SD Dejana Židana.

Vesel je odločil, da bodo revizorji pregledali poslovanje central strank SMC, SDS, SD, Desusa, NSi, Zaaba, TRS in IDS. Zadnji dve sta na volitvah nastopili kot del koalicije ZL.

Rezultati revizij bodo znani čez nekaj mesecev. Za prihodnje leto računsko sodišče tarč, torej seznama strank, katerih letošnje redno poslovanje bodo pregledali, še ni določilo. Pa tudi če bi, tega strankam še ne bi razkrili, je poudaril Vesel.

Opozoril je, da lahko tudi prihodnje leto pregledajo katerokoli od 21 strank. Celo tega, da bi znova preverili kakšno parlamentarno stranko, ki jo bodo revizorji že obiskali, ni mogoče izključiti, če bodo ugotovitve revizije v prihodnjih mesecih pokazale nepravilnosti ali če bi se računsko sodišče po podatkih o spornem poslovanju, ki bodo objavljeni v medijih ali kje drugje, odločilo za tak dodaten pregled ali podaljšanje obdobja nadzora.