Tiskane izdaje
Ljubljana - V teh dneh si druga za drugo sledijo predstavitve zakonskih predlogov, ki jih vlagajo poslanci vladajočih SMC in Desusa. Številni od teh zakonov sodijo med zaveze iz koalicijskega sporazuma. V analizi ugotavljamo, da jim je marsikaj uspelo sprejeti, ne pa vsega.
Predsednik republike bo sredi marca razpustil parlament in razpisal parlamentarne volitve, ki bodo najverjetneje 3. junija. Zaradi tega se bo sedanja sestava državnega zbora sestala le še na februarski, marčni in aprilski seji, nato pa bo sledila predvolilna kampanja. Predsednik programskega sveta SMC in osrednji svetovalec za gospodarstvo Aleksandar Kešeljević pravi, da so bili leta 2016 še na polovici uresničenih koalicijskih zavez, za leto 2017 pa ravno pregledujejo, koliko jim jih je uspelo realizirati. Kešeljević dodaja, da so kot koalicija treh strank SMC, Desus in SD dosegli veliko, predvsem za konsolidacijo javnih financ, tuje investicije so na ravni, na kakršni v zadnjih 25 letih še niso bile, omenja, gospodarstvo je zacvetelo, vlada podpira industrijo novih tehnologij, brezposelnost se zmanjšuje in življenjski standard raste.
Vsaj toliko uspehov tudi neuspehov
Kljub objektivnemu napredku, pa je, kot ugotavljamo v analizi, vsaj toliko uspehov tudi neuspehov. Ni še jasno, kaj bo s projektom gradnje drugega tira, s privatizacijo NLB ali energetskim konceptom Slovenije. Neznana je tudi usoda zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je ključni del reformnega paketa v zdravstvu. Na področju obrambe sta v čakalnici dva zakona, s katerima bi lahko zmanjšali kadrovsko siromašenje Slovenske vojske.
Aleksandar Kešeljević. Foto: Jure Eržen/Delo
Če pri tem v koaliciji še niso povsem vrgli puške v koruzo, je že zdaj jasno, da v tem mandatu ne bo prenove medijske zakonodaje, ki je tako še vedno na ravni, ko smo digitalno dobo šele slutili. Pred vlado je še izziv stavke javnega sektorja, ki zahteva višje plače. Množica vloženih zakonov parlamentu naznanja, da se mandat aktualni politiki izteka. Prihaja čas obračuna in polaganja računov, v koalicijskih strankah poudarjajo uspehe, v naši analizi opozarjamo na neizpolnjene zaveze iz koalicijskega sporazuma.
Predsednik programskega sveta SMC in osrednji gospodarski svetovalec predsednika vlade Mira Cerarja Aleksandar Kešeljević je tik pred iztekom mandata koalicije SMC, Desus in SD zmerno optimističen, ker je prepričan, da bodo večino zavez izpolnili.
V ospredje postavlja ureditev javnih financ in tuje investicije, kjer so po njegovem naredili največ, več kot vse vlade skupaj po osamosvojitvi Slovenije. Številne tuje investicije povečujejo zaposlenost, dvigujejo plače in zvišujejo kvaliteto življenja, kar je bil, kot pravi, njihov osrednji načrt, ko so pred slabimi štirimi leti prevzeli oblast v državi, ki je bila na robu prepada. Poudarja tudi spremembo gradbene in prostorske zakonodaje.
V SMC kritični do partnerjev
In s katerimi področji je manj zadovoljen? »Trg dela, kjer imamo problem prekarcev, področje zaposlitvenih agencij, pokojninski sistem in večina poglavij s področja kulture, zaradi česar ne smemo biti presenečeni nad kritikami, ki jih sliši vlada ob državnem prazniku 8. februarja,« pravi Kešeljević.
Področja, ki jih omenja, sodijo v pristojnost ministrov iz Desusa in SD. V Desusu poudarjajo, da so bili izjemno uspešni pri izpolnjevanju obljub upokojencem. »Regres prejemajo vsi upokojenci, pokojnine se usklajujejo z gospodarsko rastjo. Zavoljo naših zahtev iz koalicijske pogodbe se bodo do konca mandata pokojnine zvišale za slabih šest odstotkov. Veseli smo tudi, da z letom 2018 ukinjamo varčevalne ukrepe za upokojence,« pravijo v Desusu.
V SD menijo, da so v resorjih, za katere so prevzeli odgovornost, dosegli veliko, kljub težavnim pogajanjem s prevladujočo SMC. »Za velik dosežek Socialni demokrati štejemo ukrepe socialne, zaposlitvene in družinske politike. Ta področja je ministrica Anja Kopač Mrak okrepila ter predvsem na družinski politiki začela sproščati ukrepe varčevanja: povečanje otroških dodatkov, povrnitev otroškega dodatka za 7. In 8. dohodninski razred, širitev pravice za očetovski dopust, pomoč ob rojstvu otroka za vse starše. Po velikem prizadevanju naše ministrice je bil sprejet tudi družinski zakonik, znatno se je povišala minimalna plača, doseženi so bili zajamčen znesek pokojnine za polno delovno dobo, vrnitev varstvenega dodatka in reorganizacija CSD-jev,« pravijo v SD.
Gospodarski flopi
A vse se ne sveti tako, kot predstavljajo koalicijske stranke. Na področju gospodarstva je eden ključnih neuresničenih ciljev neprivatizacija Nove Ljubljanske banke, saj bi morala naša država v skladu z dopolnjenimi zavezami Bruslju do konca leta 2017 prodati vsaj polovični delež te banke, prvotni načrt pa je predvideval tričetrtinsko prodajo.
Drugi neuresničen cilj je preoblikovanje Kapitalske družbe v demografski sklad, ki naj bi po letu 2040 zagotavljal dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. Sklad bi moral zaživeti že konec leta 2015, a vlada zaradi različnih koalicijskih stališč zakona o tem vprašanju ni sprejela in ga do konca mandata tudi ne bo.
V zraku visi tudi gradnja drugega tira med Divačo in Koprom. Usoda zakona o drugem tiru je po septembrskem referendumu v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča v rokah vrhovnega sodišča, zato ni znano, kdaj, če sploh, bo začel veljati. Poleg tega se mora vlada z Madžari šele dogovoriti o načinu njihovega sodelovanja pri tem projektu, sporazum pa mora nato ratificirati še državni zbor, zato je vprašanje, ali bo to izvedljivo še v tem mandatu.
Že lani bi morali dobiti energetski koncept Slovenije, ki naj bi bil osnovni razvojni dokument za slovensko energetiko. Pristojno ministrstvo je dokument sicer pripravilo in ga dalo tudi v javno razpravo, a je zaradi številnih pripomb in različnih pogledov deležnikov malo verjetno, da bo sprejet še letos.
Aktualna oblast je sicer sprejela nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ni pa pripravila zakona o davku na nepremičnine, čeprav koalicijska pogodba to predvideva. Vladi najbrž tudi ne bo uspelo pravočasno pripraviti prenove stanovanjskega zakona, ki naj bi prinesel spremembe na področju najema stanovanj in upravljanja večstanovanjskih zgradb.
Slovenija že več kot leto in pol zamuja s sprejetjem zakona o revidiranju, zato je evropska komisija proti naši državi že lani začela postopek na Sodišču Evropske unije. Novela zakona je bila zaradi številnih pripomb iz obravnave v DZ januarja umaknjena. Na ministrstvu za finance kljub temu pričakujejo, da bo sprejeta na marčni seji državnega zbora.
Pravosodje pol pol
S prevzemom oblasti SMC so se obeti za krepitev pravne države bistveno povečali, še zlasti s prihodom Gorana Klemenčiča. Veliko je stavil na zakonsko ureditev sistemskih preiskav projektov državnega pomena, a je po treh letih pobuda obtičala v parlamentarnem postopku. Predlog novele zakona o kazenskem postopku je druga točka, na kateri Klemenčiču ni uspelo. Državni zbor je novelo, ki je med drugim omejevala sodno preiskavo ter uvajala možnost zaslišanja prič in osumljencev policije ter tožilstva v predkazenskem postopku, oktobra lani, po vetu državnega sveta, zavrnil.
Hitreje do pravice je bil sicer eden osrednjih Klemenčičevih projektov, politika mu je pri nekaterih od njih šla na roko (spremenjen civilni postopek, kazenski zakonik, nov zakon o kolektivnih tožbah, reformirano državno pravobranilstvo), drugje pa ne.
Obramba, mediji in drugo
V koalicijskih strankah si ne upajo napovedati, katere zakone jim bo še uspelo potrditi na prihodnjih treh sejah državnega
Pred kratkim so v koaliciji ugotovili, da predlog prenovljene medijske zakonodaje še ni na ravni, ko bi ga lahko potisnili skozi zakonodajni postopek, zato so načrte na tem področju pospravili v predal, kjer bodo počakali na novo vlado.
Na področju zdravja je bila ministrica Milojka Kolar Celarc uspešna s pretežnim delom reformnega paketa (za skrajševanje čakalnih vrst in sanacijo dolgov slovenskih bolnišnic so namenili več deset milijonov evrov), zataknilo pa se je pri ključnem, pri financiranju osnovnega zdravstva in zavarovanja. V Desusu in SD so prepričani, da jim tako pomembnega zakona ne bo uspelo sprejeti do izteka mandata.
