Ribičič: Ko bo šlo za zaupnico, bodo poslanske klopi polne

Ljubljana – Za mnenje o zaupnici in večini, ki je potrebna za njeno (ne)izglasovanje, smo po različnih razlagah, ki se pojavljajo v javnosti, vprašali profesorja ustavnega prava z ljubljanske pravne fakultete dr. Cirila Ribičiča. Pojasnil je, da je »zaupnica vladi možnost, ki jo vladi daje ustava, da si z njeno pomočjo poskusi povrniti omajano zaupanje v parlamentu in podaljšati svoj mandat. V sistemu delitve oblasti ima ta institut v rokah vlada in je nekaj, s čimer posega v sfero zakonodajnega telesa – in ne nasprotno. Ko si je prvi predsednik 'vlade' kakšne socialistične države upal postaviti vprašanje zaupnice (to je bil Janko Smole konec 60. let prejšnjega stoletja), je to dvignilo veliko prahu, češ da je to nesprejemljiv pritisk na slovensko skupščino in poslance. In ravno za to gre: vlada z vprašanjem zaupnice opozarja poslance, da si bodo morali izbrati novo vlado ali pa se bodo morali celo sprijazniti s skrajšanjem svoje mandatne dobe zaradi predčasnih volitev. V konkretnem primeru predsednik vlade poslancem sporoča: tudi če kdo od vas dvomi o ustreznosti predlaganih kandidatov, naj ta predlog podpre, če je le nasprotnik predčasnih volitev.

Že iz povedanega je jasno, da vlada ne bi postavila vprašanja zaupnice, če bi si s tem poslabšala položaj, ker bi morali biti ministri imenovani s strožjo večino od tiste, ki izhaja iz ustave. To pa je navadna večina. Poleg tega bi bila takšna rešitev tudi ustavno sporna, saj bi eni kandidati za imenovanje v isto vlado potrebovali eno, drugi pa drugo večino, tem drugim pa ne bi bilo težko prepričati (ustavnega) sodišča, da so žrtve neenakega obravnavanja. Kako absurdno bi bilo, če bi se večina za sprejetje neke odločitve spremenila samo zato, ker bi nanjo vlada vezala svojo zaupnico, pokaže tudi primer, ko bi prišlo do zniževanja večine, na primer za sprejetje ustavnih sprememb.

Kadar pa vlada veže zaupnico na 'sprejetje zakona ali druge odločitve v državnem zboru', hoče prisiliti poslance, naj dvakrat premislijo, preden glasujejo proti predlogom, ki lahko vodijo do predčasnih volitev. Skratka, ne samo da tako nedvoumno izhaja iz ustave, temveč je tudi povsem logično, da postavitev zaupnice ne more spremeniti večine, ki je predpisana za imenovanje ministrov – zadošča torej večina opredeljenih glasov. Res pa je, da med večino opredeljenih glasov in navadno absolutno večino (46 glasov) ni velike razlike takrat, kadar se velik del poslancev udeleži glasovanja in med njimi ni veliko vzdržanih glasov. In pričakujemo lahko, da bo tako ob glasovanju o imenovanju ministrov.«