Tiskane izdaje
Državni organi in organi lokalnih skupnosti ne kažejo dovolj pripravljenosti za izboljšavo razmer Romov in njihovo vključitev v družbeno okolje. Varuhinja človekovih pravic na tem področju lani ni zaznala zadostnega napredka. V nekaterih okoljih pa se razmere celo poslabšujejo.
Slabe bivanjske razmere
V nekaterih romskih naseljih na Dolenjskem so temeljni vzroki za skrb vzbujajoče razmere v pravni in komunalni neurejenosti. Za to so odgovorne občine, ki pa niso učinkovite. Varuhinja je zato že leta 2012 v posebnem poročilu predlagala, naj v skladu z zakonom o romski skupnosti razmere uredi vlada. Tega priporočila pa poslanci niso sprejeli in so omilili obveznosti države in vlade. Ker se nič od tega ni uresničilo je varuhinja priporočila ponovila naslednje leto in jih ponavlja tudi v zadnjem. Državni organi pooblastil, ki jih imajo, ne izkoristijo in celo razmišljajo, da bi jih spremenili, ker naj bi posegale v lokalno samoupravo.
Ponova vas
Pripravljenost za urejanje razmer je na lokalni ravni odvisna od župana in občinskega sveta. Varuhinja je kritično ocenila delovanje občine Grosuplje, ki že več kot leto ni uresničila njenih priporočil za ureditev bivanjskih razmer prebivalcev Ponove vasi, ki še vedno nimajo zagotovljenega dostopa do pitne vode. Občina Romom ni namenila dovolj pozornosti, ni upoštevala njihovih pripomb v zvezi z načrtovano preselitvijo v romsko naselje Smrekec, ni upoštevala njihovih pripomb glede varnosti in nima sprejetega akcijskega načrta za ureditev bivalnih razmer. Varuhinja je zato županu predlagala vrsto ukrepov, ki pa jih kljub prvotnim zagotovilom, ni uresničil.
Občina Kočevje
Čeprav prostorski načrt predvideva gradbene parcele za individualne gradnje, pa se je Kočevski občinski svetzavzel za preprečitev nenadzorovanega priseljevanja Romov od drugod in širjenja naselij v Željnah in na Gričku. Varuhinja je župana spomnila, da je sklep diskriminatoren, saj se nanaša le na Rome. Sporočilo sklepa je sovražno in žaljivo do pripadnikov romske skupnosti, saj posega v njihovo dostojanstvo. Urejanje prostora je res osnovna naloga občine, kakor navaja župan, vendar pa se določa z občinskim prostorskim načrtom, ki se sprejema po predpisanem postopku. Omenjeni sklep je zato tudi nezakonit, je prepričana varuhinja.
Goriča vas
Tudi župan občine Ribnica je večkrat obljubil ureditev bivanjskih razmer v romskem naselju Goriča vas, ki še vedno nima zagotovljene osnovne infrastrukture (vodo, sanitarije, elektrika). Zato je varuhinja tudi njemu predlagala v sprejem podroben področni program in ukrepe za zagotovitev osnovnih pravic. Župan predlogov ni upošteval in se je pri tem skliceval, da ni pravne podlage za ureditev bivanjskih zadev. Varuhinja je zato uradu za narodnosti naložila naj poišče ustrezne rešitve oziroma naj prebivalcem zagotovi dostop do pitne vode. Slednje namreč od Slovenije zahteva tudi evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti. Urad je odgovoril, da je zagotovitev oskrbe s pitno vodo v pristojnosti občine in da v to država ne namerava posegati. Varuhinja je zato vlado ponovno spomnila, da je sama dolžna zagotoviti dostop do vode pripadnikom romske skupnosti v primeru, ko tega ne storijo občine.
Ni politične volje
Varuhinja ugotavlja, da vladna komisija za zaščito romske skupnosti ne stori dovolj za hitrejše urejanje razmer. Tudi urad za narodnosti nima politične podpore za nujne spremembe. To je očitno pri zavlačevanju nujnih sprememb zakona o romski skupnosti in razpravah o Nacionalnem programu ukrepov za Rome. Občine program uresničujejo po svoji volji, vlada pa nima nobenih možnosti za sankcioniranje tistih, ki programa ne uresničujejo. Tudi svet romskih skupnosti ni upravičil pričakovanj in se bolj ukvarja sam s seboj kot s konkretnimi razmerami na terenu. Zato je varuhinja že leta 2007 predlagala spremembo sestave sveta, ki bo omogočila, da se bo svet aktivneje vključil v postopke urejanja romskih naselij v občinah, kot posrednik med romsko in lokalno skupnostjo.
