S spremembo ustave želijo okrepiti javno šolstvo

Ljubljana – Po nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da je različno financiranje javnega in zasebnega osnovnega šolstva neustavno, se je zganila politika. Na pobudo SD se pripravlja sprememba ustave v 57. členu, ki bi povečal financiranje javnega šolstva.

Generalni tajnik SD Dejan Levanič je že v ponedeljek napovedal, da bi v kratkem lahko zbrali ne le dovolj visoko podporo poslancev za sprožitev ustavnih sprememb, ampak celo potrebno dvetretjinsko večino, kar bi zadostovalo za uveljavitev spremembe. V preteklosti so se že pojavile številne pobude za spremembo ustave, ki pa so nato običajno neslavno propadle, ker predlagateljem ni uspelo prepričati vsaj 60 poslancev v parlamentu.

Tokrat bi lahko bilo drugače, po zagotovilih vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana imajo zagotovljenih 62 poslanskih podpisov iz SMC, Desusa, ZL in Zaaba, danes pa bo še zaključni krog pogovorov, na katerem bi sodelujoči partnerji potrdili, da je vsebina ustavne spremembe dogovorjena. Pri pripravi besedila za spremembo 57. člena ustave je sodelovalo tudi ministrstvo za šolstvo. Predlagatelji predvidevajo, da bi vlogo za spremembo vložili v petek oziroma v ponedeljek.

Han pravi, da hočejo s spremembo 57. člena ustave okrepiti javno šolstvo, hkrati pa ne škodovati zasebni pobudi. Osnovna ideja je, da bi po nedavni odločitvi ustavnega sodišča (6. januar) šolstvu dodelili jasno vlogo, kam sodi, s spremembo ustave pa bi tudi določili, da se financiranje zasebnega šolstva ureja s posebnim zakonom. Kot je mogoče razumeti predlagatelje, želijo, da bi spremembi ustave sledilo oblikovanje zakona, v katerem bi natančno določili, na kolikšen delež javnega denarja lahko računajo zasebne šole. Lahko se zgodi, da bi po spremembi ustave in sprejetju zakona zasebne šole spet prejemale le še 85 odstotkov stroškov programa, tako kot je veljalo v preteklosti.

Han pojasnjuje, da bi s spremembo ustave dosegli kar nekaj ciljev: da bi bilo javno šolstvo kot vrednota zapisano v ustavo, saj bi bila edina oblika osnovnega šolstva z ustrezno pravno zaščito, na ustavni ravni bi se preprečilo poseganje v avtonomnost in svetovnonazorsko nevtralnost izobraževanja ter odpravilo bi se ustavno neskladje, na katerega je z zadnjo odločbo opozorilo ustavno sodišče. »Na vsak način pa želimo jasno povedati, da nismo proti zasebnim osnovnim šolam, nasprotno, naj se ustanavljajo, vendar pod določenimi pogoji,« pravi usklajevalec ustavne spremembe Matjaž Han. A pot do spremembe ustave ni lahka, ampak je predpisana posebna procedura, ki postopek lahko zavleče vsaj do poletja.