Po kršitvah človekovih pravic je San Marino hujši od nas

Pred izredno sejo državnega zbora: Črnih ovc glede varovanja človekovih pravic je več.

Objavljeno
15. september 2015 17.47
Posodobljeno
16. september 2015 10.00
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – »Nikakor ni res, da je Slovenija, kot trdi SDS, največja kršiteljica človekovih pravic v Evropi. Če Vinko Gorenak pogosto citira Boštjana M. Zupančiča, potem ve, da je takšno oceno Zupančič označil za neumnost, saj Slovenija ne velja za veliko in resno kršiteljico.«

Tako pred današnjo izredno sejo državnega zbora, ki ima na predlog največje opozicijske stranke na dnevnem redu predlog priporočil v zvezi z ugotovitvami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz pregleda dela v letih 1959–2014, pravi minister za pravosodje Goran Klemenčič. ESČP je maja objavil pregled dela za zadnjih 55 let. Angleški spletni portal Rights Info je iz celotnega pregleda iztrgal podatek, po katerem naj bi bila naša država na milijon prebivalcev največja kršiteljica človekovih pravic, kar je pri nas sprožilo burne odzive. Tudi takšne, da je SDS zahtevala sklic izredne seje, na kateri naj bi poslanci ugotovili, da stanje zagotavljanja človekovih pravic v sodnih postopkih ni zadovoljivo, saj ogroža »vladavino prava in stabilnost družbene ureditve«, to pa vodi v družbeno krizo, »ki je ne bo več mogoče urejati v demokratičnih institucijah in po izvoljenih predstavnikih ljudstva«. Tudi primer Patria je razkril politično zlorabo prava in pravosodja, tako pravi SDS, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče.

Smo drugi, ne prvi

Mediji, ki so večinoma nekritično povzeli stališče angleškega spletnega portala in ne poročila ESČP, so zagrešili še eno napako. Ne le, da Slovenija ni največja kršiteljica človekovih pravic, tudi upoštevajoč merilo števila prebivalcev ni na prvem mestu. V Evropi je pred njo San Marino, ki je torej »največji« kršitelj evropske konvencije o človekovih pravicah. Za Slovenijo pridejo na vrsto Liechtenstein, Malta in Moldavija. Rusije in Turčije pa, denimo, na tako zastavljenem seznamu ne boste našli.

Navijaštvo

Iz uradne statistike ESČP je sicer razvidno, da so v zadnjih 55 letih evropski sodniki sprejeli okoli 18.000 sodb, polovica se jih je nanašala na pet držav članic Sveta Evrope. Iz grafa je razvidno, da se je na Turčijo nanašalo 3095 sodb (v grafu so navedeni odstotki), Italijo 2312, Rusijo 1604, Romunijo 1113 in Poljsko 1070. V celotnem številu sodb je v 84-odstotkih primerov vsaj ena takšna, kjer je ESČP ugotovil kršitev vsaj ene pravice iz evropske konvencije.


 

Klemenčič interpretacije SDS na nekaterih mestih označuje za namerno zavajajoče, nekatere od njih pa po svoji naravi povsem politične in navijaške, saj ne izražajo dejanskega stanja in so neprimerne. Zato jih tako kot vlada v celoti zavrača, kar pa še ne pomeni, da z varovanjem človekovih pravic pri nas nimamo nikakršnih težav. Nekaj naj bi jih odpravili z usklajenim spremljanjem izvrševanja evropskih sodb.