Tiskane izdaje
Prvi pregled finančnih napovedi, koliko so politične stranke pripravljene in sposobne porabiti za volitve, razkriva, da ne nameravajo porabiti bistveno več kot na zadnjih volitvah. Vzrok za to se verjetno skriva v dejstvu, da bomo imeli letos ponovitev supervolilnega leta 2014, saj bodo parlamentarnim volitvam jeseni sledile še lokalne. Finančne zmožnosti posamezne stranke tudi kažejo, kako gospodarne so bile v zadnjih štirih letih, saj se je nekaterim na računu nabrala zgledna vsota denarja iz državnega proračuna (stranke večino denarja prejemajo iz proračuna glede na uspeh na volitvah), druge pa še vedno niso odplačale starih računov.
SD po kredit
V tem izstopa SD, ki v raziskavah javnega mnenja zaseda prvo mesto ali pa je tik pod vrhom, za SDS. V SD pojasnjujejo, da imajo zaradi lokalnih volitev pred štirimi leti še vedno za približno 40.000 evrov neplačanih računov, da se trudijo odplačati dolgove, a ne zmorejo vsega naenkrat, ker so na volitvah dosegli slabši rezultat od pričakovanj (šest odstotkov podpore).
V SD odplačujejo tudi dolgoročni kredit, katerega glavnica znaša še vedno dobrih 336.000 evrov. Zastavlja se vprašanje, kako nameravajo v SD sploh financirati svojo volilno mašinerijo. V stranki odgovarjajo, da nameravajo porabiti do 170.000 evrov in da razmišljajo o najemu novega kredita za financiranje kampanje, kar nameravajo storiti pri »ustrezni bančni instituciji in v skladu z zakonodajo o političnih strankah«.
SDS kopiči posojila
S tem v SD posredno merijo na stranko SDS, ki se na vprašanje Dela o financiranju kampanje ni odzvala. Kot je znano, se je SDS v zadnjem času zapletla v afero najemanja nezakonitega posojila pri bosanski državljanki (450.000 evrov), nato se je izkazalo, da so od svoje založniške hiše prejeli še 60.000 evrov posojila, čeprav je to v nasprotju z zakonom o političnih strankah. Iz bilance stanja SDS iz leta 2016 izhaja, da imajo privarčevanih slabih 140.000 evrov, lani bi se lahko tega denarja nabralo še bistveno več, saj so v SDS lani odplačali zadnji obrok milijonskega kredita za nakup hiše v Ljubljani. Da si v SDS letos privoščijo več, dokazuje tudi kampanja, ki jo lahko po državi opazi vsak, saj so zakupili več oglasnih panojev (bilbordov), s katerih sporočajo, da bodo naredili red v državi.
Za povečavo klikni na grafiko.
SMC, SLS in Desus brez težav
Glede na podatke, ki so jih posredovale stranke, lahko ugotovimo, da s financiranjem letošnjih aktivnosti na dvojih volitvah ne bodo imeli težav v SMC, Desusu, SLS in NSi.
V največji vladni stranki SMC pravijo, da so zadnja leta z denarjem iz proračuna ravnali gospodarno, zato so privarčevali toliko, da jim ne bo treba najemati kreditov za volitve. Skupni znesek, ki ga nameravajo nameniti za izvedbo volitev, je okoli 450.000 evrov, približno polovico tega bo šlo za junijske volitve. »Pridni« so bili tudi v Desusu, kjer pojasnjujejo, da so doslej prihranili 600.000 evrov (odplačujejo tudi 225.000 evrov posojila za nakup poslovnih prostorov), od tega nameravajo za volitve nameniti pol milijona - za parlamentarne 175.000 evrov, za lokalne več kot 300.000. Tudi v SLS pripisujejo nekoliko večjo težo lokalnim volitvam, kot lahko sklepamo iz okvirnega finančnega razreza priprav na volitve. Približno 150.000 evrov bodo namenili za parlamentarne volitve, dvakrat toliko pa za lokalne, kar je zanimivo, saj se SLS na letošnjih volitvah bojuje za vrnitev v državni zbor in bo od tega rezultata odvisna tudi prihodnost stranke.
Šarec s kapitalom iz predsedniške tekme
Potem ko se je NSi leta 2011 vrnila v parlament, je ta stranka za utrditev položaja na zadnjih volitvah porabila 170.000 evrov, za letošnje pa bodo namenili do 120.000 evrov. Približno toliko nameravajo nameniti tudi za lokalne volitve, kar skupaj znese četrt milijona evrov oziroma bistveno manj od konkurenčnih strank.
V parlamentarni Stranki Alenke Bratušek (Sab) pravijo, da bodo za volitve namenili manj kot pred štirimi leti, v SNS pa s 50.000 evri za volilno kampanjo napovedujejo, da resno računajo na uvrstitev v državni zbor, kjer jih ni že od leta 2011. Zanesljivo uvrstitev v DZ prvič pričakujejo tudi v stranki Lista Marjana Šarca. Finančnega načrta za parlamentarno tekmo še nimajo, pravijo pa, da nimajo na voljo večje količine denarja in da čakajo na povračilo stroškov predsedniške kampanje, od česar si lahko obetajo okoli 40.000 evrov.
