SDS vložila interpelacijo proti ministru Goranu Klemenčiču

Minister za pravosodje je po Grimsovih besedah zavajal javnost glede ravnanj KPK v primeru suma pranja denarja prek NLB.

Objavljeno
27. september 2017 15.22
jer*Goran Klemenčič Varovanje sodne palače
K. M., STA, Ma. F., Be. B.
K. M., STA, Ma. F., Be. B.

Ljubljana − V SDS pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru suma pranja denarja prek NLB, poroča STA. Pravijo, da je s svojimi dejanji povzročil izgubo zaupanja v pravosodje in funkcijo ministra, ter državni zbor pozivajo, naj mu izreče nezaupnico in ga s tem razreši s funkcije ministra za pravosodje.

Po besedah Branka Grimsa je Klemenčič sredi junija o primeru suma pranja denarja prek NLB (primer Farrokh) dejal, da je bil KPK, ki ga je takrat vodil, z zadevo preko žvižgača seznanjen leta 2011. Ta jim je dostavil tajni dokument NLB, ki so ga po Klemenčičevih besedah s KPK v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali pristojnim organom.

A Grims opozarja, da zadnje ne drži. Kot pravi, je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi, ugotovila, da je KPK prejeti tajni dokument zgolj neformalno predala uslužbencu Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta ga je nesel na policijo, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.

S tem je Klemenčič domnevno kršil sporazum, ki sta ga januarja 2010 podpisala KPK in policija. Ta po Grimsovih besedah določa predajo dokumentov med KPK in policijo v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo in določitev ter izmenjavo kontaktnih oseb ob hkratnem obveščanju generalne policijske uprave, kadar ji KPK zadeve ne odstopi neposredno. Če bi KPK dokument policiji posredovala v skladu s tem sporazumom, bi bilo ravnanje policije bistveno drugačno, kar je po Grimsovih besedah povedal tudi takratni vodja preiskave.

Grims: Gre za korupcijo

V SDS so prepričani, da je Klemenčič s tem opustil dolžno ravnanje. »To ustreza definiciji korupcije,« je po poročanju STA dejal Grims. Klemenčiču očita tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem je navedel primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče po Grimsovih besedah ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal. »Kdor molči, se strinja,« je dejal Grims.

V SDS mu očitajo tudi negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister po Grimsovih besedah nerazumno vztrajal pri rešitvah, ki jim je nasprotoval velik del stroke, vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji. Pravijo tudi, da je odgovoren za nepripravo ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki »bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU«.

V koaliciji zlasti o odnosu SDS do ministra

V koaliciji so ob interpelaciji pravosodnega ministra izpostavili zlasti »ljubezenski« odnos SDS do ministra. V Desusu bodo interpelacijo še preučili, v SMC in SD ministru obetajo podporo.

Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer se je v izjavi novinarjem v DZ zahvalila vlagateljici interpelacije za priložnost, da bodo lahko povedali, kaj je Klemenčič naredil za izboljšanje pogojev za pravno državo. Prav tako bo minister lahko povedal, kje je naletel na ovire ter kaj posamezne stanovske organizacije počnejo za to, da do izboljšanja pravosodnega sistema na nekaterih mestih ne bi prišlo. Pri tem je Kustec Lipicerjeva izpostavila veto DS na novelo zakona o kazenskem postopku.

Vse drugo, »kar zadeva osebnih težav in stisk, ki jih ima prvak SDS Janez Janša z ministrom Klemenčičem, pa žal ne more in ne sme biti v demokraciji stvar interpelacije«.

Podporo interpelaciji napoveduje NSi

V stranki jih moti zlasti delo na področju pregona bančnega kriminala. V NSi so imeli po besedah vodje poslanske skupine Mateja Tonina velika pričakovanja, ko je Klemenčič zasedel ministrski položaj, »a je praksa pokazala, da se ta pričakovanja niso uresničila«. Moti jih zlasti delo na področju pregona bančnega kriminala, kjer smo po njegovih besedah priča veliki neučinkovitosti pravosodnega sistema. Drugo točko interpelacijo, ki govori o tem, bodo zato podprli.

Glede suma pranja denarja, se bodo v poslanski skupini še pogovorili: »V kolikor bi se izkazalo, da je Klemenčič na čelu KPK ravnal nevestno v tem primeru, bi šlo za jasno politično odgovornost,« je dejal Tonin v izjavi novinarjem v DZ.

Levica: Nadaljuje se ljubezenska zgodba med Janšo in Klemenčičem

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v izjavi dejal, da v Levici menijo, da je verjetno veliko drugih razlogov, zaradi katerih bi lahko ministra interpelirali, ne pa zaradi osebnega spora med Janšo in Klemenčičem. Vatovec je spomnil na novelo zakona o kazenskem postopku, ki so jo v DZ podprli v glavnem poslanci SMC, in še nekaj zadev prej. Vatovec je še dejal, da SDS ne pozna zadržkov in da pri interpelaciji nimajo podpore levice.

Zavezništvo in poslanska skupina nepovezanih poslancev še ni povsem opredeljena

Poslanka Alenka Bratušek je dejala, da interpelacije še niso videli, zato se bodo o podpori odločili šele po tistem, ko jo bodo temeljito proučili. »Lahko pa načeloma v imenu Zavezništva povem, da interpelacij v zadnji polovici leta delovanja vlade ne podpiramo, ker se z interpelacijo ne more spremeniti nič več,« je dejala. Dodala je, da bodo volivci naslednjega junija odločili, »kaj od etike, morale in pravne države je pri Miru Cerarju sploh še ostalo«. »Po moji oceni nič,« je dejala.