Še en poskus urejanja romske problematike

Ljubljana – Po ocenah različnih institucij živi v Sloveniji od 7000 do 12.000 Romov. Številni med njimi v razmerah, primerljivih s tako imenovanim tretjim svetom, brez elektrike, tekoče vode in urejene kanalizacije. V ZL so v parlamentarno proceduro vložili predlog novele zakona o romski skupnosti, katerega cilj je, med drugim, zagotavljanje dostojnega bivanja Romov.

V prav vsakem letnem poročilu varuha človekovih pravic in vseh analizah mednarodnih institucij, katerih skrb je spoštovanje človekovega dostojanstva, je država deležna številnih kritik zaradi slabega položaja romske skupnosti, zlasti zaradi klavrnih življenjskih razmer in tudi s tem povezano praktično segregacijo. Delež tistih, ki zaključijo osnovno šolo, ostaja skromen, kar je tudi eden od vzrokov za to, da so praktično nezaposljivi. Začaran krog izključenosti iz družbe in konfliktov z okoliškimi prebivalci je pogosto povezan z odnosom lokalnih oblasti do urejanja romskih vprašanj.

Deset let po sprejetju zakona o romski skupnosti, ki je leta 2007 sicer pomenil korak naprej, s časom pa so se pokazale številne pomanjkljivosti, so se pri ZL lotili njegove prenove, v sodelovanju z romskimi organizacijami iz Maribora, Dolenjske, Bele krajine in Forumom romskih svetnikov. Novelo so prejšnji teden tudi vložili v parlamentarno proceduro. »Dve leti smo se usklajevali in iskali največje probleme, ki jih je treba rešiti. Radi bi postavili nove standarde do ene najbolj izključenih skupin v slovenski družbi,« je poudaril poslanec Matjaž Hanžek (ZL). Če ne prej, se bo morala država zganiti, ko bo prejela sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice. Nanj sta se s tožbo proti državi leta 2014 obrnili družini iz Ribnice in Škocjana, ker nimata dostopa do vode.

»Spremembe, ki jih predlagamo, bi omogočile učinkovito izboljšanje bivanja romske skupnosti, preprečile prisilne preselitve ter zagotovile kakovostno politično predstavništvo in več avtonomije romski skupnosti v Sloveniji,« je prepričan Hanžek, ki je bistvo novele strnil v štiri točke. Predlagajo, da država nameni občinam, kjer živijo Romi, dvakratnik povprečnine za vsakega med njimi. Ta denar, po Hanžkovih izračunih 5,5 milijona evro na leto, bi morale občine porabiti namensko, za zagotavljanje oskrbe z vodo, elektriko, odvoz komunalnih odpadkov, urejanje osnovne infrastrukture. Tistim občinam, ki ne bi izpolnjevale obveznosti, bi namenska sredstva odvzeli, pristojnosti pa prenesli na državo. Vsi župani ali podžupani v več kot 20 občinah, ki so jih svoje zamisli predstavili, so jih, po Hanžkovih zagotovilih, podprle: »Doslej je država prepuščala reševanje teh vprašanj občinam, kar pa je diskriminatorno do občin in do vseh njihovih prebivalcev, romskih in neromskih, ker je vsak evro za reševanje romske problematike manjkal za druge reči in so umetno ustvarjali konflikte. Prepričani smo, da je država dolžna vsem prebivalcem Slovenije nuditi vsaj osnovne pogoje.«

Svetost lastnine proti vrednosti ljudi

Druga točka predloga je moratorij na prodajo zemljišč, na katerih živi romska skupnost, s čemer bi preprečili vse bolj pogoste prisilne izselitve. Prodaja bi bila mogoča le ob soglasju urada za narodnosti in načrtu selitve prebivalcev. Hanžek pričakuje pomisleke: »Nekatere stranke vidijo problem v svetosti lastnine, pozabljajo pa, da so tudi ljudje, ne samo lastnina, kaj vredni.«

Poleg tega bi bistveno spremenili določilo o sestavi Sveta romske skupnosti, ki naj bi bil osrednji sogovornik vlade pri reševanju problematike. Svet naj bi imel 21 članov: sedem predstavnikov iz Prekmurja, sedem iz Dolenjske, šest predstavnikov društev in zvez ter enega predstavnika Sintov. Člane bi na vsake štiri leta na območju občin, ki imajo romskega svetnika, volili Romi na neposrednih in demokratičnih volitvah. Takšno rešitev pozdravlja Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko: »Zastopanje Romov na državni ravni je neprimerno in neodgovorno. Obstoječi zakon nas je močno razdvojil, Svet ne zastopa interesov Romov, ampak kulturnih društev.« Izpostavil je, da je vseh 20 sedanjih članov iz Prekmurja. Nobenega ni iz Dolenjske. Svet se zdaj namreč sestavlja po načelu, da dve tretjini članov predlaga Zveza Romov Slovenije (predstavniki pri predstavitvi novele niso bili navzoči), sedem pa jih svetniki izberejo med seboj.

Tudi urad za narodnosti pripravlja spremembe

Vlada se do predloga ZL še ni opredelila, je pa v njenem normativnem programu dela zapisano, kot so nam pojasnili, da bo do sredine letošnjega oktobra pripravila novelo zakona; urad za narodnosti je v zdaj fazi oblikovanja delovnega besedila. Od političnih strank so nanj odzvali le pri zunajparlamentarni SLS, ki pa ima še vedno precej županov. »Romska skupnost ne sme biti deležna večjih ugodnosti kot preostali državljani. Podvojitev povprečnine za vsakega pripadnika romske skupnosti je neizvedljiva in nesprejemljiva,« je prepričan Marko Zidanšek, predsednik SLS. Tak način urejanja problematike, po njegovem mnenju, ni ustrezen in je do drugih državljanov diskriminatoren.

Marsikateri poznavalec problematike pa opozarja, da so podobni zakonski predlogi v preteklosti že nastajali, da so dobili kar precej načelne podpore, konkretne pa je na koncu zmanjkalo. Z vseh strani.