Sedanjost kvari lesk plebiscitarne odločitve

Z osamosvojitvijo smo se vrnili v območje zahodne civilizacije, a njen kapitalizem je za majhne narode poguben.

Objavljeno
22. december 2015 15.27
Posodobljeno
23. december 2015 05.00
Sonja Merljak, Zoran Potič
Sonja Merljak, Zoran Potič

Ljubljana - Triindvajsetega decembra 1990 smo se Slovenci prepričljivo opredelili za novo domovino. Tisti, ki so pripravljali osamosvojitev, so veliko vedeli o prednostih, ki jih bo ta prinesla, manj pa so poznali tveganja. Poleg domovine smo tedaj dobili tudi nov družbeni sistem. Danes zato težko ugotovimo, ali je za razmere, v katerih živimo, odgovorna nova država ali nova ureditev.

Pričakovanja tistih, ki so odšli na volišča, in teh je bilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, so bila velika. Tedanji član predsedstva SR Slovenije, akademik Matjaž Kmecl, pravi, da veliko večja od tega, kar lahko danes pokažemo.

Za osamosvojitev se je izreklo 95 odstotkov vseh, ki so šli na volišča, oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. »Tedaj smo mislili, da smo - bom malo patetičen - izpolnili sanje mnogih generacij pred nami, ne samo enobejevske, ampak tudi Maistrove, Levstikove pa seveda tudi naše, s tem da smo postali samostojni, potem pa se je to nekako sfižilo. Če me sprašujete, zakaj, potem je moje prepričanje - pa ne da bi se mi kolcalo po čemerkoli - da smo prehitro zamenjali ves družbeni sistem. Ta neoliberalistični, kapitalistični sistem je za majhne narode poguben. Tega nismo dobro premislili,« pravi Matjaž Kmecl.

Tedaj so posamezni glasovi pozivali k razmisleku, ali je pot samostojnosti najboljša. Padali so različni predlogi, med njimi o konfederaciji ali asimetrični federaciji, v kateri bi imele ene republike večjo težo kot druge, a za to ni bilo posluha nikjer v Jugoslaviji - v Srbiji so že tlele velikosrbske težnje - in tudi v Sloveniji ne. »Z osamosvojitvijo smo se Slovenci vrnili v območje zahodne civilizacije, kjer smo bili - razen v epizodi socialistične Jugoslavije - vso zgodovino,« pravi dr. Dimitrij Rupel. Kakšen bi bil položaj Jugoslavije v sedanjem prostoru in času, ne ve nihče, toda Matjaž Kmecl meni, da je eno gotovo: v tem primeru bi za nami stal vsaj malo močnejši državni organizem.

Zelo dobro pa vemo, kakšen je položaj Slovenije in kako živimo danes. V anketi Dela ugotavljamo, da je plebiscit o samostojnosti Slovenije izjemno dobro zapisan v očeh splošne slovenske javnosti. Tudi po četrt stoletja državljani in državljanke Slovenije dojemajo takratno dejanje kot izjemno pozitiven dogodek (82 odstotkov), le zelo majhen del javnosti (pet odstotkov) ga dojema kot negativen dogodek. Plebiscitarna odločitev za samostojno Slovenijo ima po 25 letih še vedno plebiscitarni lesk. Slika se spremeni z odgovori na vprašanja o tem, kar je sledilo 23. decembru 1990. Veliko ljudi je razočaranih nad državo in življenjem v njej. Skrb vzbuja zlasti dojemanje političnega sistema oziroma demokracije, ki jo živimo v Sloveniji, saj je nad njo razočaranih več kot polovica prebivalstva.