Shujšana diplomatska mreža

V Lizboni in Stockholmu ni več slovenskih veleposlaništev, kmalu bo svoja vrata zaprlo še nekaj predstavništev.

Objavljeno
16. september 2012 10.54
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin - Slovenija ostaja brez dveh veleposlaništev in konzulata, zaradi varčevanja so konec tedna zaprli veleposlaništvi v Stockholmu in Lizboni ter konzulat v Düsseldorfu. Čez mesec dni bodo zaprli še veleposlaništvo v Helsinkih, konec oktobra pa veleposlaništvo v Dublinu in generalni konzulat v New Yorku.

Dobro obveščeni vsaj za Nemčijo verjamejo, da je zaprtje enega od konzulatov manjše zlo od krčenja zaposlenih v berlinskem veleposlaništvu, ki je že tako veliko manjše od veleposlaništev primerljivih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Tudi za konzularna opravila v Düsseldorfu bo zdaj moral z rednimi obiski skrbeti konzul iz Berlina, kar bo za Slovence, ki živijo v Severnem Porenju - Vestfaliji, sicer manj ugodno, a ne bodo ostali brez konzularne preskrbe. Berlinsko veleposlaništvo in münchenski konzulat, ki zaradi velike številnosti Slovencev v Bavarski in Baden-Württembergu ostaja, pa bosta morala zdaj prevzeti tudi vse gospodarske stike, ki so jih zdaj urejali tudi iz Düsseldorfa. Že vse od začetka finančne in gospodarske krize so skladno s smernicami zunanjega ministrstva v vseh diplomatskih predstavništvih pomembno okrepili gospodarsko diplomacijo, tudi v Düsseldorfu, kjer je doslej delala tudi pomočnica konzula. Severno Porenje - Vesfalija je s skoraj 18 milijoni prebivalcev najštevilnejša od nemških dežel, in čeprav ne najbogatejša po bruto domačem proizvodu na prebivalca, pa je s skoraj 22 odstotki vsega nemškega gospodarstva in industrijsko tradicijo še vedno na samem vrhu nemške gospodarske uspešnosti.

Podobna rešitev v sili je tudi odločitev za zaprtje veleposlaništva na Švedskem. Ta država s svojo gospodarsko uspešnostjo ostaja izjemno pomembna v vsej Evropi, v njej pa kljub vsemu živi manj Slovencev kot v nekaterih drugih državah, kjer veleposlaništva ostajajo. Švedsko bo odslej nerezidenčno pokrivalo veleposlaništvo v danskem Københavnu, kjer bo začel delati tudi eden od premeščenih diplomatov. Nerezidenčno pokrivanje Portugalske bo na veleposlaništvu v nizozemskem Haagu, nerezidenčno pokrivanje Maroka pa bo prevzelo veleposlaništvo v Parizu.

Nemci vedo, kako je

Vsaj v Nemčiji lahko razumejo slovensko krčenje sredstev za diplomacijo. Na berlinskem zunanjem ministrstvu poročajo, da sami po več letih varčevanja in zmanjševanja števila zaposlenih šele v proračunu za prihodnje leto spet dobivajo malo več delovnih mest predvsem zato, ker se močno povečuje povpraševanje po delovnih in drugih vizumih za Nemčijo. A kot smo že zapisali, slovenska diplomacija že zdaj v marsikateri državi dela z veliko manj diplomati - ne le od bogate Nemčije, ampak tudi od številčno in gospodarsko bolj primerljivih držav.