Tiskane izdaje
Ljubljana - Sindikati javnega sektorja so pred začetkom pogajanj uskladili odgovor na vladna pogajalska izhodišča, ki so jih danes predstavili vladi. Vladna stran bo v tednu dni pripravila približevalni predlog, minister Boris Koprivnikar zagotavlja, da bodo iskali drugačne rešitve. Dokončnih stališč še ne zavzema, je pa že zdaj pojasnil, da ne morejo pristati na sprostitev napredovanj v celoti.
Iz »protipredloga«, ki so ga pridobili mediji, je razvidno, da so se sindikati pripravljeni pogajati o predlogu podaljšanja ukrepov, ki veljajo do konca leta, a le pod pogojem časovne omejitve na leto dni. Kot pogoj postavljajo tudi prenos varovalk, ki zagotavljajo, da vlada ne bo enostransko posegala v dogovor.
Tako sindikati sprejemajo pogajanja o ohranitvi spremenjene plačne lestvice z znižanimi vrednostmi plačnih razredov, neuskladitvi osnovnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin, neizplačevanju redne delovne uspešnosti, omejenem izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in znižani vrednosti regresa za letni dopust.
Sindikati zavračajo skoraj vse vladne predloge
Pripravljeni so se pogajati tudi o nižji višini premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, a zavračajo veljavnost tega ukrepa za leto 2016.
Prav tako zavračajo vladne predloge o nenapredovanjih v višji plačni razred oz. naziv. Predlagajo sprostitev napredovanj v celoti, želijo tudi, da se leto 2015 šteje v napredovalno obdobje.
Odločno zavračajo tudi predlog znižanja števila zaposlenih za največ en odstotek, pri čemer se to nanaša na zaposlene, financirane iz javnih sredstev. Ob tem opozarjajo, da tudi v primeru nenadomeščanja delavcev, ki se upokojujejo, nastajajo prihranki, ki da v vladnem predlogu niso ovrednoteni.
Pričakovano sindikati v celoti zavračajo vse dodatne ukrepe, ki jih predvideva vlada. Gre za ukrepe, s katerimi bi vlada obseg stroškov dela zmanjšala za dodatne tri odstotke: ukinitev dodatka za stalnost in za specializacijo, magisterij ter doktorat, pa tudi znižanje dodatka za delovno dobo, delo v nedeljo ter ob praznikih. Vlada želi tudi dodatno znižanje števila javnih uslužbencev na letni ravni, a odstotek v predlogu ni naveden.
Kot v odgovoru ugotavljajo sindikati, finančni učinki dodatnih ukrepov niso ovrednoteni in niti ne vsebujejo navedb, za koliko vlada predlaga posamezna znižanja.
Sindikati med seboj enotni
»Če bi mi sprejeli vse, kar od nas zahteva vlada, bi nam naše članstvo že zdavnaj pokazalo vrata. Naj tudi vlada pokaže, da jo je smiselno imeti. Če namreč sprejmejo vse, kar zahtevajo v Bruslju, potem vlade niti ne potrebujemo, pač pa izterjevalca, ki bo v imenu Bruslja od nas pobral denar,« je dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Poleg tega se, kot je pristavil, zdi, da vlada ni namenila dovolj napora za to, da bi na prihodkovni strani prišlo nekaj več denarja v proračun, saj da se je osredotočila na odhodkovno stran.
A preprosto bo treba poiskati drugačne rešitve, v javnem sektorju ni več kaj vzeti, pravi Štrukelj: »Rekli smo 'ne' in smo pri tem pripravljeni vztrajati tudi za ceno konflikta.«
Koprivnikar: Denarja nimamo
Glavni vladni pogajalec in minister za javno upravo Koprivnikar pa je pojasnil, da bi upoštevanje vseh sindikalnih predlogov pomenilo dodatnih 60 milijonov stroškov glede na letos. »Alternative zmanjšanju stroškov dejansko ni. Pa ne zato, ker vlada ne bi želela sprejeti ali upoštevati stališč sindikatov, ampak zato, ker teh sredstev nimamo,« je navedel.
Poudaril je tudi, da o ukrepih ne govorijo zato, da bi bili všeč Bruslju, pač pa zato, ker je treba zmanjšati zadolženost države.
Pogajanja se nadaljujejo v sredo.
Vlada se bo v vmesnem času opredelila do navedb sindikatov in iskala rešitve, je napovedal minister. Je pa po njegovih besedah dejstvo, da je treba najti rešitve, ki zmanjšujejo stroške ali povečujejo prihodke.
Glede predvidenih posegov v različne dodatke je potrdil, da bodo iskali druge možnosti za prihranke, a da o podrobnostih ta hip ne more govoriti. Le pri sindikalni zahtevi sprostitve napredovanj v celoti je pojasnil, da bi to prineslo 52 milijonov evrov stroška, česar da nikakor ne morejo sfinancirati.
O znižanju števila zaposlenih pa je dejal, da je to vedno eden od možnih ukrepov, a da mu je prav ta najmanj ljub. Ponovil je, da bi se temu lahko učinkovito izognili tako, da bi dela, ki jih državna oz. javna uprava zdaj daje zunanjim izvajalcem, izvedli sami.
