Sindikati in delodajalci še daleč od kompromisa

Ljubljana - Čeprav naj bi bil že včeraj dan D pri iskanju kompromisa med sindikati in delodajalci o mali reformi trga dela, bosta obe strani, skupaj s predstavniki ministrstva za delo, v petek znova sedli za pogajalsko mizo. Še vedno pa so na zelo različnih bregovih pri vseh treh zakonih.

»Pričakujem pojasnila Anje Kopač Mrak o spremembah na področju socialne politike, ki bodo odgovorile na potrebe delodajalcev in delojemalcev,« je premier Miro Cerar izjavil pred koalicijskim vrhom v ponedeljek popoldne. A bo moral na konkreten predlog, kako naj bi bila delovna zakonodaja videti po novem, počakati vsaj še nekaj dni. Socialni partnerji tudi včeraj niso uspeli najti niti približka skupnemu imenovalcu pri spremembah zakonov o delovnih razmerjih, o inšpekciji dela in o urejanju trga dela.

Samo inšpekcijo bi reformirali

Sindikalisti v bistvu niti ne vidijo potrebe po kakršnikoli reformi trga dela, saj so, po besedah Andreja Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), prepričani, da je slovenska delovnopravna zakonodaja med bolj fleksibilnimi v EU. To trditev so podkrepili z analizami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) - pred letom 2013 je bil indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno ali kolektivno odpoved 2,67, po takratni reformi pa je padel na 2,39, kar nas uvršča na 7. mesto v EU. »Glede postopkov odpovedi na področju fleksibilnosti smo pod povprečjem, pred nami je zgolj šest držav, za nami pa 15. Čeprav delodajalci ves čas poudarjajo, da je slovenska delovnopravna zakonodaja nefleksibilna, številke kažejo popolnoma drugačno sliko,« je dejal Zorko in dodal, da so po indeksih OECD manj fleksibilni trgi dela tudi v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Se pa sindikati zavzemajo za noveliranje zakona o inšpekciji dela, ki bi dal inšpektorjem večje pristojnosti in bi zagotavljanja boljše spoštovanje pravic delavcev.

Paket ali nič

Na drugi strani delodajalci vztrajajo, da se socialni partnerji pogovarjajo samo o vseh treh zakonih skupaj. »Ne dovolimo, da bi bil en zakon izvzet in bi se pogovarjali le o tistem, kar je povšeči sindikatom,« je poudaril Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške zbornice.

Delodajalci imajo pripombe prav na vse predloge zakonov. Nasprotujejo temu, da je iz osnutka izpadla možnost odpovedi pogodbe zaradi nesposobnosti. »Moramo imeti tak zakon, da se lahko odpusti slabega delavca,« je prepričan Meh. Pri predlogu o sporazumni odpovedi pa se ne strinjajo s tem, da bi morali delodajalci plačati nadomestilo za brezposelnost delavca za šest mesecev, četudi bi ta našel novo službo že prej, hkrati z nadomestilom pa izplačati še odpravnino.

Tudi zakon o inšpekciji dela je za njih nesprejemljiv v delu, ko določa, da lahko inšpektor delodajalcu, ki ne izplača plač pravočasno, lahko prepove delo na osnovnih sredstvih in prepove opravljanje dejavnosti. »Dokler bo pri nas taka finančna nedisciplina, kot je zdaj, je tako določilo neživljenjsko,« meni Meh. Država mora poskrbeti za pogoje dela in ne samo obremenjevati delodajalcev. Po njegovih besedah je še cel kup nepojasnjenih zadev. »Ne bomo popuščali,« je zagotovil.

Vtis pa je, da so še manj pripravljeni popuščati sindikalisti, zato je izid naslednjega kroga pogajanj še precej negotov. Ministrstvo bo danes pripravilo še en paket kompromisnih rešitev. Če se tudi v petek ne bodo mogli nič dogovoriti, pa so napovedi za naprej precej nehvaležne. Resorna ministrica zagovarja stališče, da v socialnem dialogu neusklajenih sprememb ne bo predlagala, utegne pa se zgoditi, da jih bo potem kdo drug.