Sindikati obtožujejo Fides zavajanja

Ljubljana – Komisar nima pristojnosti za obravnavo individualnih pritožb, bo pa informacija, ki ste jo dali, upoštevana v kontekstu naše pisarne za monitoring človekovih pravic. Približno tako se glasi odgovor, ki ga je Fides prejel s Sveta Evrope. Na pismo, ki so ga tja poslali, pa so se danes še uradno odzvali sindikati.

Iz urada komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Nilsa Muižnieksa so predsedniku zdravniškega sindikata Fides Konradu Kuštrinu na pismo, v katerem ga prosi za urgentno pozornost zaradi naraščajoče nestrpnosti do zdravnikov v Sloveniji – zanjo so najbolj odgovorni predstavniki sindikatov javnega sektorja – (pismo smo v Delu v celoti objavili v soboto), odgovorili, da je komisar neodvisno telo pri Svetu Evrope, katerega naloge so ozaveščanje in uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic v 47 državah članicah. S tem ciljem pripravlja poročila, priporočila in mnenja odboru ministrov in parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter tudi oblastem obravnavanih držav. Sicer nima pooblastil za sprejemanje posameznih pritožb, bo pa informacijo, ki mu jo je poslal Fides, upoštevala pisarna za monitoring človekovih pravic. Komisar pa se ni konkretno opredelil do navedb predstavnikov zdravnikov.

»Podtikanja in laži«

Precej bolj vsebinsko kot naslovnik sta se na pismo Fidesa odzvala vodji obeh pogajalskih skupin javnega sektorja Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj. »V pismu zdravniškega sindikata visokemu predstavniku Sveta Evrope izstopajo zavajanja, zmanipulirane obtožbe, podtikanja in laži,« sta prepričana Počivavšek in Štrukelj, ki sta po točkah zanikala navedbe v, po njunem mnenju, škandaloznem pismu. Ne obstaja niti najmanjši temelj za trditev, sta zapisala, da so sindikati grozili z »organizacijo množic« proti Fidesu, ki zavaja tako s trditvijo, da je njihov dogovor z vlado vreden 36 milijonov, saj je v resnici bistveno več, kot z navajanjem, da bi sproščanje varčevalnih ukrepov stalo 255 milijonov evrov. V resnici bi stalo 215 milijonov evrov. »Zaskrbljeno se sprašujemo, kakšna je pamet, ki stoji za tako očitno blodnjo, da bi bili sindikati javnega sektorja zmožni zdravnike razglasiti za razredne sovražnike,« piše v odgovoru.

Najostreje zavračajo insinuacije o političnih povezavah sindikalnih aktivnosti. Skrajno neetična manipulacija pa se jim zdi navedba, da je kronski dokaz posledic njihovega delovanja tragična smrt zdravnika, ki ga je ustrelil pacient. To se je zgodilo avgusta, tri mesece pred podpisom sporazuma. »Ali so v cehovskem boju proti vsem drugim res dovoljena vsa sredstva, tudi tragična smrt kolega?« se sprašujeta Počivavšek in Štrukelj, ki sta »šokirana, kako nizko se je spustil predsednik Fidesa«.

Konrad Kuštrin stoji za zapisanim v pismu in z vrsto citatov tako iz medijev kot iz e-pošt sindikalne skupine utemeljuje, da so njihove izjave pravilne in da obstaja jasna zveza med sporazumom Fidesa ter nekajkratno zaostritvijo zahtev drugih in napovedjo množičnih protestov ali splošne stavke. »Kako razumeti nasprotovanje sporazumu, ki najprej uvaja ukrepe za humanizacijo zdravniškega poklica in za skrajšanje čakalnih vrst, ko so bile prav predolge čakalne vrste motiv, ki je navdihnil morilca v Izoli?« se je odzval Kuštrin. Po njegovem mnenju varnost med shodi, ki bi se lahko zgodili v primeru neuspešnih pogajanj med vlado in sindikati, ni samoumevna in imajo razloge za zaskrbljenost.