Tiskane izdaje
Ljubljana, kranj – Svoja pričakovanja do nove oblasti so v dnevih pred volitvami začele izražati tudi vplivne interesne organizacije, ki lahko podprejo ali zavrnejo – tudi z referendumom – vsako večjo reformo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je največja sindikalna organizacija v državi, po volitvah pričakuje predvsem socialno partnerstvo. V tem mandatu so sindikati zavrnili reformo študentskega dela – malo delo in pokojninsko reformo. Predsednik zveze Dušan Semolič zato v prihodnje pričakuje novo paradigmo ukrepov vlade. »Če smo zdaj reševali banke – milijarde evrov so šle v teh treh letih –, je zdaj čas, da rešujemo standard ljudi,« pravi Semolič.
Za sindikate je zelo pomembno, da se bo nova vlada nakopičenih problemov lotevala v socialnem partnerstvu. Sindikati, delodajalci in vlada pa naj na področju pokojninske, zdravstvene in delovnopravne zakonodaje iščejo skupne rešitve in kompromise. »Reformna pot na vse ali nič, ni dobra,« svari Semolič. Prav tako naj se soglasje poišče pri ustvarjanju pogojev za nova delovna mesta in za ohranjanje sedanjih. »Katera koli vlada lahko pričakuje naše predloge reform, zelo pa bomo občutljivi, če bomo šli zgolj po poti nižanja stroškov. To je napačna pot, ki ne vodi h gospodarski rasti,« politike opozarja Semolič. Pri pokojninski reformi zveza stavi predvsem na spodbujanje podaljševanja dejanske upokojitvene starosti.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je sinoči organizirala dobro obiskano okroglo mizo med obrtniki in podjetniki ter predstavniki 13 političnih strank in list, ki bodo kandidirale na državnozborskih volitvah. Generalni sekretar OZS Dušan Krajnik je že v uvodu napovedal, da bo 52.000 članic in članov, ki skupaj s svojimi zaposlenimi pomenijo 300.000 volivcev, za dosego svojih ciljev uporabilo vsa legalna in legitimna sredstva. Kot največji problem so obrtniki in podjetniki seveda izpostavili neplačilno disciplino, katere izvor je po njihovem mnenju »namerno uničenje SDK«.
Darja Radić (Zares), Hermina Krt (TRS), Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) in Ivan Grginić (SD) so se zavzeli za dvig poslovne kulture in morale ter večji pomen menice, Gojko Stanič (Stranka enakih možnosti Slovenijo) bi v našo državo prenesel švicarsko prakso, medtem ko bi Stanka slovenskega naroda po besedah Mihe Majca ustanovila posebno agencijo, ki bi pomagala obrti. Drago Leskošek (Gibanje za Slovenijo) bi kaznoval neplačnike, za večjo vlogo sodišča se je zavzel Anton Urh (Desus), Janez Čadež (SLS) pa računskega sodišča. Državljanska lista Gregorja Viranta se na volitve odpravlja s programom, ki vsebuje več ukrepov za zagon gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest.
Če gospodarstvo ne funkcionira, tudi druge stvari, na primer kultura in šport, ne morejo delovati, je dejal njen predstavnik Janez Balkovec. Marku Pogačniku (SDS) se zdi izhod iz kreditnega krča ustanovitev slabe banke, ki jo zagovarja kot edina med političnimi strankami, pa tudi sprememba insolvenčne zakonodaje in spremenjen plačilni rok podjetij, ki so v državni lasti. Ta naj bi po novem znašal samo 15 dni. NSi bi, če bi bilo v njeni moči, dolžnikom prepovedala ustanavljanje novih podjetij in sploh bi uporabila bolj trdo roko, je razložil Matej Tonin. Prav vsi navzoči politiki pa so enoglasno podprli pavšalno obdavčitev podjetij, saj naj bi bilo posledično manj sive ekonomije.
