Sindikati proti hitenju s pokojninsko reformo

Ljubljana – Največja sindikalna centrala ZSSS se ne strinja s pozivi k čimprejšnji novi pokojninski reformi, saj bi hitre spremembe lahko bile »nepremišljene«. Motijo jih tudi nekatere druge aktualne poteze vlade, kot je uvedba fiskalnega pravila ter napovedi o davčni razbremenitvi najbogatejših in višjih izdatkov za obrambo.

»Osrednje sporočilo je, da je med upokojenci vse več revščine, realna vrednost pokojnin je padla, standard upokojencev je žrtev ekstremnih varčevalnih ukrepov,« opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Centralo so razdražile tudi zadnje napovedi vlade, da bo povečala izdatke za obrambo. »Ni krize, ko Nato zahteva dodatna vlaganja v našo oborožitev, kriza je samo takrat, ko gre za upokojence in delavce, ki prejemajo minimalno plačo.« Dodatno bo po njegovem mnenju upokojence udarilo tudi fiskalno pravilo. »Davek na dobiček je med najnižjimi v Evropi in vlada o tem, da bi ga dvignila, ne razmišlja. Ravno zaradi tega smo občutljivi, da bi vlada znova dvignila upokojitveno starost. Vlada se stvari loteva na koncu in ne na začetku problema. Začeti bi morali z novimi zaposlitvami, zaposlovanjem mladih, zaposlovanjem za nedoločen čas.«

Kaj bo s pokojninskim sistemom

Slovenija se zaradi staranja prebivalstva, kljub decembra 2012 uveljavljeni pokojninski reformi, še vedno sooča z močnimi finančnimi pritiski na socialne blagajne. Na to jo opozarjajo številne mednarodne organizacije, nazadnje OECD, a bo s pripravo nove reforme počakala na drugo leto, saj si želi vlada o tem vprašanju doseči kar najširši družbeni konsenz. Ni še namreč pozabljen padec reforme leta 2011, ki so ga sprožili sindikati. Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, bo do konca leta pripravilo belo knjigo o pokojninah. Razprava, ki bo sledila, mora odpreti sistemska vprašanja o tem, ali želimo točkovni sistem ali ne, kakšna bo vloga drugega pokojninskega stebra in kako jo spodbuditi. Prvi steber bo ostal sistem »pay as you go« (sistem sprotnega prispevnega kritja ali dokladni sistem), ki ohranja medgeneracijsko solidarnost. Okrepiti je treba drugi steber in zagotoviti njegovo večjo pokritost, mogoče z davčnimi spodbudami. Pregledati bo treba tudi pogoje upokojitvene starosti, recimo olajšave, ki jih sistem omogoča zaradi služenja vojaškega roka.

Za letos so predvideni trije posegi v pokojninski sistem: sistemska ureditev problematike samostojnega podjetništva po upokojitvi, ki naj bi zagotovile bolj fleksibilen odnos med statusom upokojenca in statusom samostojnega podjetnika. Rešitev bo usmerjena v to, da bi bilo ta status mogoče obdržati le po doseženi polni upokojitveni starosti. Predvidena so nova merila za delovna mesta pri poklicnem pokojninskem zavarovanju. Ministrstvo bo pregledalo tudi učinke različnih spodbud v pokojninskem sistemu, ki so namenjene daljšemu ostajanju na trgu dela, in jih po potrebi spremenilo.

Slovenija: dežela starcev?

Aprila letos je bilo prejemnikov vseh vrst pokojnin 612.041, torej krepko več kot četrtina prebivalstva. Največ, 431.745, jih prejema starostne pokojnine. Čeprav skoraj 300.000 upokojencev prejema manj kot 500 evrov pokojnine, kar je pod pragom revščine, je Slovenija leta 2009 za starostne in družinske pokojnine porabila 11 odstotkov BDP, kar je nad povprečjem OECD, ki je znašalo devet odstotkov BDP. Projekcije prebivalstva EU za Slovenijo napovedujejo dodatno dramatično povečanje javne porabe do leta 2060. Analiza zadnje reforme kaže nekaj spodbudnih sprememb, še najbolj z vidika javnih financ, kjer nove projekcije kažejo dolgoročne učinke reforme na prihodnje odhodke za pokojnine. Do takrat naj bi se izdatki za pokojnine povečali na okoli 15,3 odstotka BDP, medtem ko bi se ti brez reforme v istem obdobju zvišali na približno 17,2 odstotka BDP. Nove projekcije poleg učinka reforme upoštevajo tudi nove podatke o rodnosti in migracijah. Podobno zaviralni učinek na izdatke je imela reforma že leta 2013. Takrat so ti znašali 11,77 odstotka BDP, leto pozneje pa so bili ustavljeni in so se nekoliko znižali na 11,61 odstotka BDP. Leta 2015 je predviden nadaljnji padec izdatkov za pokojnine, ki naj bi po trenutnih ocenah znašali 11,45 odstotka BDP.