Tiskane izdaje
Ljubljana – Sindikati javnega sektorja so pripravljeni nadaljevati pogajanja z vlado o sproščanju varčevalnih ukrepov, ki so pomembni za sprejetje proračunov za prihodnji dve leti. Na potek bo gotovo vplivalo to, koliko bo vlada pripravljena popustiti zdravnikom.
Ponudba, ki jo je predsednik vlade v torek zvečer dal sindikatom javnega sektorja, je dovolj, da se vrnejo za pogajalsko mizo. To pa je za zdaj tudi vse, v kar so privolili. Po besedah Branimirja Štruklja, vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, se bodo do nje vsebinsko opredeljevali šele po tem, ko bodo dobili še nekaj pojasnil glede bistvenih elementov zadnje vladne ponudbe, ki se jim zdi pomanjkljiva. V njej jih je zmotilo med drugim to, da je govor predvsem o letu 2017, kaj bo v letih 2018 in 2019, pa je po Štrukljevih besedah še v zraku. Zadovoljen pa je s tem, da imajo njihova opozorila o nesprejemljivo nizkih plačah nekaterih v javnem sektorju in protestni shod »neko refleksijo na vladni strani«. »Če se bo pokazalo, da je vlada resnično takoj z nekimi resnimi sredstvi pripravljena izboljšati položaj teh ljudi, bo to precej odprlo možnost dogovora.«
Podobno – da privolijo v pogajanja, ne pa v vsebino – so povedali tudi v drugi pogajalski skupini. »Za zdaj je ocena, da zadnji vladni predlog prinaša zgolj možnost za nadaljevanje pogajanj. Drugega mandata naše pogajalske skupine nimam,« je dejal njen vodja Jakob Počivavšek. V njihovi pogajalski skupini se bodo jutri, še bolj verjetno pa v petek pred pogajanji pogovorili in odločili, kje so še možnosti za kompromis.
Spet se mudi
»Pripravljamo formalni protipredlog. Dokler pogajanja niso končana, nobena stran ni zadovoljna s tem, kar predlaga druga. A vendar že to, da smo dali spet tudi finančno konkreten protipredlog, kaže na dobro voljo na obeh straneh, da ne gremo v konflikt, ampak končamo ta pogajanja v dobro javnih uslužbencev in te države,« je komentiral Boris Koprivnikar, minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec.
Dejstvo, da dogovora s predstavniki javnega sektorja ni, zapleta sprejetje proračunov za prihodnji dve leti, s čimer so se poslanci ukvarjali zadnje dni. »Zakon o ukrepih na področju plač smo vključili v proračunsko materijo, ker smo pričakovali, da bomo podpisali dogovor s sindikati. Upam, da bodo poslanci razumeli, da proces še poteka in da proračun v predlagani obliki sprejmemo, končamo pogajanja, in če dosežemo sporazum, predložimo usklajeni zakon. Možni so tudi morebitni popravki proračuna, menim pa, da ne bodo potrebni, saj ima določeno fleksibilnost in možnost prerazporejanja,« je še dejal Koprivnikar. To bi uredili še pred začetkom izvajanja proračuna, torej na decembrski seji državnega zbora. »Kar pa nam daje še nekaj dni časa za pogajanja, najkasneje v prihodnjem tednu, da se lahko izpeljejo vsi postopki,« je pojasnil minister za javno upravo.
Če bo za zdravnike, naj bo tudi za druge
Na eno od pripomb, da bi zadnji predlog pomenil komaj 12 evrov višjo plačo za uslužbence, pa je Koprivnikar odgovoril: »Govorimo o odpravi plačnih anomalij in o razmerjih. Vedno, kadar razrežete nekaj milijonov na 160.000 javnih uslužbencev, bo to zneslo nekaj evrov na posameznika. In vedno, kadar nekaj evrov pomnožite s 160.000, bodo prišli milijoni. Bistvo je, da se ta sredstva v dogovoru s socialnimi partnerji razdelijo na način, da bodo šla tistim, pri katerih so pravzaprav anomalije, ne pa da se razdelijo med vse. Namen je, da se sredstva dajo uslužbencem, ki so v slabšem položaju.« Poudaril je, da so sindikatom ponudili dodatno finančno približevanje in predlagali, da se to umesti v skupino J, ki najbolj urgentno potrebuje reševanje. »Hkrati smo zapisali, da je razporeditev teh sredstev stvar pogajanj.«
»Pogajanja niso samo o finančnih zavezah, ampak tudi o drugih zavezah vlade, ki zadevajo širše okolje. V pogajanjih do leta 2019 smo lahko optimistični, kajti razlika ni več velika,« je prepričan Koprivnikar.
Na to, ali je njegov optimizem upravičen, bodo nedvomno vplivali tudi sklepi o zahtevah zdravnikov, ki naj bi jih vlada sprejela jutri. »Pomembno je, kakšni bodo rezultati pogajanj med zdravniki in vlado. Če bo ta privolila v spremembo vrednotenja dela zdravnikov, pričakujemo, da bo to pomenilo tudi spremembo vrednotenja dela za druge, ki sodelujejo z njimi, kot so sestre, inštrumentarke, negovalke,« je potrdil Štrukelj.
Če niti po tem krogu pogajanj ne bodo našli skupnega jezika, bo vlada zagotovo sprejela enostranske ukrepe za vzdržnost javnih financ.
