Tiskane izdaje
Ljubljana - Svobodni sindikati opozarjajo, da koalicijski sporazum ne sme predvideti zaostrovanja upokojitvenih pogojev, ampak naj »predvidi ustavitev padanja standarda upokojencev.«
»Skoraj polovica upokojencev ima pokojnino, ki ni večja od 500 evrov,« je na današnji novinarski konferenci opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič. Po njegovih besedah je zato nujno zaustaviti realno padanje standarda upokojencev.
»Pokojninski sistem ni le fiskalni, ampak tudi socialni sistem. Ne smemo več po dozdajšnji poti, tako da je nujno začeti z usklajevanjem pokojnin znotraj realnih okvirov,« je dejal.
Predvideno usklajevanje v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti namreč ni realno, saj »življenjski stroški nenehno rastejo,« poudarja Semolič.
»Pokojninskega sistema ne gre spreminjati na vrat na nos«
Ob navedbah v osnutku sporazuma, da bo treba začeti pripravljati belo knjigo o pokojninskem in invalidskem sistemu, pa pravi, da zadnja pokojninska reforma daje rezultate in za nova zaostrovanja upokojitvenih pogojev ni potrebe. Pokojninski sistem je preresna zadeva, da bi ga spreminjali na vrat na nos, je dejal.
Pravi problem po njegovih besedah niso upokojevanje in upokojenci, pač pa se dotika trga dela. »Problem je vse manj zavarovancev v obveznem zavarovanju, česar pa ni mogoče rešiti z zaostrovanjem pogojev za upokojitev,« je poudaril. Zato je po njegovi oceni potreben celovit pristop.
Sekretar sindikata upokojencev pri ZSSS Miloš Mikolič je dejal, da bi se morala meja za upravičenost do letnega dodatka po njihovem predlogu z zdajšnjih 622 evrov dvigniti na znesek povprečne neto plače.
Predlagajo krepitev demografskega sklada
Pogoj za usklajevanje pokojnin pa naj se z 2,5 odstotka gospodarske rasti zniža ali pa naj se usklajuje z življenjskimi stroški. Poleg tega predlagajo tudi krepitev demografskega sklada.
Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja in migracije Goran Lukič pa ugotavlja, da je v besedilu sporazuma pomanjkljivo in površno zapisana vloga socialnega partnerstva, ki bi si v sporazumu zaslužilo posebno poglavje.
Osnutek sporazuma bi moral po Lukičevih besedah poleg tega določiti definicijo minimalne plače, ki se mora spremeniti, tako da vanjo ne bodo vključeni denimo dodatki za posebne pogoje dela.
Lukič je kritičen tudi do navedb, da se socialni transferji ne bodo spreminjali, dokler ne bo gospodarska rast 2,5-odstotna. »Socialne transferje bi bilo treba izvzeti iz usklajevanja s to famozno gospodarsko rastjo,« je ocenil.
Pripombe danes poslane SMC
Vse pripombe bodo sindikati še danes posredovali SMC. Med predlogi so zapisali tudi, naj se na novo izračuna višina minimalnih življenjskih stroškov, ta pa upošteva pri izračunu osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka.
Na področju spoštovanja delovnopravne zakonodaje je treba okrepiti pravno državo, saj je za nadzor več kot 193.400 poslovnih subjektov, zaposlenih le 80 inšpektorjev.
»Konkurenčnost naj se gradi na ustreznem vlaganju v inovacije, raziskave in razvoj, ne na zniževanju socialnih prispevkov,« so tudi zapisali.
Predlagajo tudi, naj privatizacija ne bo »krinka za stihijsko razprodajo premoženja v državni lasti in odpuščanje delavcev.« Zakon o prevzemih se mora spremeniti tako, da bo dodatno onemogočil kakršnekoli prevzeme, ki bi financiranje prevzemov prenašali na podjetje, ki je predmet prodaje.
