Tiskane izdaje
Reorganizacija centrov za socialno delo je ena od prioritetnih nalog, ki si jih je zadala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak (SD). Z njo se je ukvarjala tako rkeoč od začetka mandata, za končno verzijo, s katero je prejšnji teden prišla na strateški razširjeni koalicijski vrh, pa je dobila tudi precejšnje soglasje stroke. Bistvo reorganizacije naj bi bilo, da bi vseh 62 centrov za socialno delo z vsemi 1169 zaposlenimi ostalo, le da bi jih »odrešili« administrativnih nalog in jih prenesli na 16 območnih centov, kjer bi bile skupne in specializirane službe za vse enote v regiji. Tako bi se, zagotavlja ministrica, socialni delavci lahko bolj posvetili delu z ljudmi in na terenu.
Ključ v svetu zavodov
A na strateškem koalicijskem vrhu projekt ni dobil soglasja. Nasprotuje mu del Desusa - največ pomislekov je izrazil vodja poslanske skupine Franc Jurša. Po njegovem mnenju gre za centralizacijo in je takšna organizacijska shema zanj moteča, ker morajo biti CSD blizu ljudem. V manjših krajih ne bo več svetov zavodov, ampak bodo samo tam, kjer bo sedež območne enote. Torej se bo od tam, je prepričan Jurša, usmerjala tudi politika. »Ogromno delovnih mest za ljudi z visoko izobrazbo se izgublja iz manjših občin. Slabe izkušnje imamo z inšpekcijami, zavodom za pokojninsko zavarovanje, zavodom za zdravstveno zavarovanje, davčnimi uradi, ki so počasi izginili,« je naštel Jurša in dodal, da lokalci izgubljajo v javnem sektorju, med drugim tudi sodišča.
Organizacijska shema, kot jo je predstavila Kopač Mrakova, predvideva, da bi bilo 16 svetov zavodov, ki bi imenovali direktorje območnih centrov za socialno delo z mandatom petih let. Direktor bi potem imenoval pomočnike direktorja oziroma direktorje lokalnih CSD prav tako za obdobje pet let, za kar pa bi moral prej dobiti mnenje lokalne skupnosti. Prav ta del se zdi Jurši najspornejši - po njegovem mnenju bi moralo ostati 62 svetov zavodov za vseh 62 CSD, ki bi direktorje imenovali kot doslej.
V vsakem svetu zavoda naj bi bilo po novem pet predstavnikov ustanoviteljev (od tega eden iz nevladnih organizacij), dva predstavnika zaposlenih in dva predstavnika lokalne skupnosti. Torej na območju, ki bi pokrivalo pet lokalnih CSD, ne mogli biti predstavniki iz vsake občine.
»Če bo ministrica zagotovila varnost delovnih mest, se še lahko dogovarjamo, sicer pa te vrste organiziranosti ne bo,« je odločen Jurša.
Zdi pa se, da njegovo stališče, vsaj za zdaj, še ni tudi stališče Desusa. »Kot stranka še nismo opravili poglobljene razprave. Za zdaj se zadeve predstavljajo na terenu. Malo prehitro je postaviti dokončno oceno,« je komentiral Uroš Prikl, poslanec Desusa, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
V SMC kakšnih večjih zadržkov do reorganizacije niso izrazili. Po besedah poslanke Jasne Murgel se vsebinsko večinoma strinjajo, jih pa zanima, kako bo z informativnim izračunom za transferje, ki se določajo vsako leto, in zakonsko podlago zanj.
Ministrica Anja Kopač Mrak (SD) je prepričana, da je nasprotovanje politično, na kompromise brez stroke na tako občutljivem področju pa ni pripravljena. Reorganizacija je, kot je povedala za STA, prepomembna, da bi z njo kupčkali politične glasove. Predlog so usklajevali tudi s predstavniki občin, ki niso izražali večjih nesoglasij, predvideva pa se tudi svet lokalnih skupnosti kot organ območnega centra za socialno delo.
Še precej prioritet
Ali gre pri rdeči luči za reorganizacijo zgolj za skrb, da predstavniki manjših krajev ne bodo imeli neposrednega vpliva na imenovanja direktorjev in da se ne bi za ljudi pomembne naloge počasi selile na sedeže območnih centrov, ali za večji izračun, kot namiguje ministrica, je za zdaj težko oceniti. Dejstvo pa je, da ima vsaka od koalicijskih strank še kar nekaj prioritetnih projektov, ki bi jih rade izpeljale in se pod njih »podpisale« pred volitvami prihodnje leto. Nič več se ne bo dalo dogovoriti zlahka, bliže ko bomo volitvam, je slišati iz virov blizu koaliciji.
Med prioritetami Desusa, ki jih želijo čim prej spraviti pod streho, je demografski sklad. Pogovori o njem so menda konstruktivni, velikih prepadov med strankami ni več, zakon, ki ga bo urejal, pa naj bi bil pripravljen še ta mesec. Demografskemu skladu so bolj naklonjeni v Desusu in SD, nekoliko manj v SMC. Ali bi ta sklad res lahko zagotavljal vzdržnost pokojninske blagajne čez približno 20 let, je vprašanje, pri katerem je precej različnih mnenj. Se pa zakon bolj ali manj intenzivno pripravlja in usklajuje že skoraj od začetka mandata.
Nagovarjanje upokojencev kot svoje volilne baze je blizu tako Desusu kot SD. Spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, po katerem dedičem prejemnikov varstvenega dodatka ne bo več treba vračati, kar jim bo dala država, je ministrica Anja Kopač Mrak napovedala na sedežu stranke, s predsednikom Foruma starejših SD.
Za SMC zelo pomembna tema pa je zdravstvena reforma. Vsi predpisi s tega področja še niso v koalicijskem usklajevanju, zakon o zdravstveni dejavnosti pa je že več kot eno leto v javni razpravi. Pri njem sta na izrazito nasprotnih bregovih ministrica Milojka Kolar Celarc in Desus, in sicer zaradi koncesij. Ministrica je s pravnimi mnenji podkrepila, zakaj je treba v zakonodajo prenesti evropsko direktivo, Desus pa je prav tako nastopil s pravnimi mnenji, zakaj se ta direktiva ne nanaša na zdravstveno dejavnost. Zakon o zdravstveni dejavnosti razumejo tako, da bi zdaj ministrstvo dodeljevalo koncesije za 15 ali 30 let brez jasnih kriterijev, zakaj komu za katero obdobje. To je za njih nesprejemljivo. V Desusu pa predlagajo, da bi se podeljene koncesije preverjale vsakih sedem let. Menda to podpira tudi SD.
