Skrivni posnetki novinarjev so zakoniti

Ljubljana – Medtem ko zunajrazpravni senat še ni odločil o pritožbi glede uvedbe preiskave za nekdanjega evroposlanca Zorana Thalerja zaradi suma vpletenosti v podkupovanje, je višje sodišče razsodilo, da so posnetki, ki jih je obramba hotela izločiti iz spisa, zakoniti.

Kot je znano, je afera izbruhnila marca 2011 po razkritju novinarjev britanskega Sunday Timesa, ki so se pod krinko lobistov z nekaterimi poslanci v evropskem parlamentu dogovorili, da bodo ti v zameno za denar vložili določene amandmaje k evropski zakonodaji. Dogovarjanje so posneli s skrito kamero, v past novinarjev pa so se poleg Thalerja ujeli še trije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v preiskavi primera Thaler ni našel dokazov o nepravilnostih za uvedbo disciplinskega ali kazenskega postopka, saj jim menda ni uspelo pridobiti vseh podatkov, je pa slovenska protikorupcijska komisija v Thalerjevem ravnanju našla utemeljene razloge za sum storitve kaznivih dejanj s področja korupcije po slovenski zakonodaji. Zato je primer odstopila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, ta pa specializiranemu tožilstvu. Potem ko je okrožno sodišče aprila ugodilo tožilski zahtevi in uvedlo preiskavo, se je Thaler pritožil, a zunajobravnavni senat o njegovi pritožbi še ni odločil.

Je pa višje sodišče zavrnilo Thalerjev predlog za izločitev nekaterih dokazov. Thaler namreč ves čas trdi, da pri njegovem ravnanju niso podana vsa zakonska znamenja očitanega kaznivega dejanja, še posebno ne, če se očitki opirajo na posnetke britanskih novinarjev pod krinko, kar ni le nezakonito, temveč je to kaznivo dejanje samo po sebi. »Gre za odločitev o tem, ali so imeli novinarji imuniteto za takšno ravnanje; za odločitev o tem, kdo je storilec in kdo žrtev in komu je bila dejansko prizadejana škoda,« pravi Thaler.

Prednost javnemu interesu

Po Thalerjevih besedah so novinarji zagrešili štiri kazniva dejanja po naši zakonodaji, ki izrecno določa, kdo lahko tajno snema in ponuja denar ali kaj drugega. Thaler meni, da so dejstva v njegovem primeru še najbolj podobna primeru španskega kolega iz evropskega parlamenta. »Tam so že v začetni fazi presodili, da gre za medijsko provokacijo, igro, ki si ne zasluži kazenskopravnega pregona,« pravi in dodaja, da ni prav iskati vzporednic med njim in avstrijskim kolegom (ta je bil januarja obsojen na štiri leta zapora), saj je treba upoštevati še druga dva primera, kjer so se odločili drugače.

Obramba sicer ves čas problematizira, ali novinarji sploh smejo s tajnim snemanjem pridobiti dokaze, ki bi lahko imeli dokazno vrednost v kazenskem postopku. Da so dokazi, ki so jih zbrali novinarji, zakoniti, kar pomeni, da jih bodo lahko uporabili v morebitnem nadaljevanju postopka, pa je za preiskovalnim sodnikom zdaj sklenilo še višje sodišče, ki je zavrnilo Thalerjev predlog za izločitev teh dokazov. Med tehtanjem pravice osumljenca do zasebnosti in javnim interesom je sodišče tako dalo prednost zadnjemu in pravici evropskih državljanov, da izvedo za ravnanje najvišjih predstavnikov politike.